(Ljubljana, 14. maj 2010)

Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) preseneča tehnokratski in brezdušni pristop, ki ga je ubrala Vlada Republike Slovenije pri sprejemu zakonodaje na področju trga dela. Gre za konkretne zakone s konkretnimi posledicami, ki se dotikajo več depriviligiranih socialnih skupin in njihovega socialnega položaja. Zato bi morala Vlada k temu pristopiti previdno, premišljeno in z veliko mero dialoga ter socialnega čuta.

ŠOS razume, da se Slovenija nahaja v težkem obdobju, ko finančna kriza ogroža gospodarstvo in raste število brezposelnih. Situacija terja odziv Vlade, vendar mora biti ta skrbno premišljen in ne sme enostransko krčiti pravice državljanov. Vsaka kriza je sicer priročen izgovor, da se tako ali drugače poseže v pravice državljanov, vendar na takšno logiko ŠOS ne more pristati.

ŠOS skrbi, da minister brez resorja, odgovoren za razvoj in evropske zadeve dr. Mitja Gaspari k reševanju položaja gospodarstva in trga dela pristopa z makroekonomsko logiko. Študente, dijake, upokojence ter ostale socialne skupine vidi zgolj skozi prizmo tabel, grafov in številk. Tak način je odtujen in poenostavlja socialni položaj omenjenih skupin ter njihove realne težave. Študenti, pa tudi ostali imamo konkretne potrebe, abstrakcija vseh socialnih skupin na raven statističnih podatkov pa je za ŠOS nedopustna in perverzna.

Pomanjkanje posluha za "malega človeka" in njegove konkretne težave se kaže tudi v drugih dejanjih Vlade. To potrjuje nedavna izjava predsednika Pergama Dušana Rebolja, ki je bila povzeta v Dnevniku. Rebolj opozarja, da je znižanje odpravnin nedopustno, rešitev zapleta je po njegovi oceni mogoča v ponudbi, ki sta jo po njegovih besedah v ponedeljek na sestanku s sindikati predstavila predsednik Vlade Borut Pahor in minister za delo dr. Ivan Svetlik. »Ponudila sta nam, da bo vlada umaknila znižanje odpravnin, če sindikati podpremo Zakon o malem delu in Zakon o urejanju trga dela. Glede tega ne vidim problemov,« je dejal Rebolj. ŠOS meni, da takšna dejanja degradirajo potencialno prizadete državljane na raven predmeta oziroma tržnega blaga. Ko gre za socialno stanje posameznikov in celotne družbe, posledično za dostopnost študija, dostopnost dela in dostopnost do dostojnega življenja, se o tem ne more in ne sme trgovati.

Sporen je tudi pristop Ministrstva za delo, družine in socialne zadeve (MDDSZ) pri predlogu Zakona o malem delu mimo Poslovnika Vlade RS, kot je nedavno opozoril dr. Bojan Bugarič. Zakon o malem delu tudi ne sme temeljiti zgolj na nerelevantnih analizah, kot je npr. Analiza položaja mladih v Sloveniji 2009 dr. Miroljuba Ignjatovića, ki je sicer sodelavec dr. Ivana Svetlika na Fakulteti za družbene vede, ali celo na podlagi diplomskih nalog. Zakon o malem delu pomeni grožnjo za vse, ne samo mlade, zato tak zakon ne sme iti v vladno presojo brez resnih in obsežnih analiz in simulacij. Gre namreč za drastičen ukrep na trgu dela, ki se bo zarezal v vse sfere družbe. Tudi ukrep, ki v okviru predloga Zakona o malem delu viša obdavčitev študentskega dela, ni ravno v skladu z logiko protikrizne strategije.

Glede na to, da predlog Zakona o malem delu obravnava tako široko populacijo, je ŠOS presenečen, da je bilo težko zaslediti kakšen konkreten odziv ostalih ministrov trenutne Vlade. MDDSZ s tem zakonom omejuje dostopnost študija za vso socialno ogroženo mladino ter s tem elitizira visoko šolstvo, kar bi moralo skrbeti tudi Ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča. Predlog Zakona o malem delu posega tudi v pravice dijakov, vključno s predlogom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pa MDDSZ drastično spreminja dosedanjo ureditev položaja dijakov. Za področje šolstva in stanje dijaške populacije je sicer odgovoren Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Tako je ŠOS danes s pismom na to problematiko dodatno opozoril oba ministra.

Kot ŠOS opozarja že nekaj časa, je problem pomanjkanje argumentiranega dialoga in konstruktivnega sodelovanja z ministrom dr. Ivanom Svetlikom. Pogovori z ministrom za delo in predsednikom Vlade Borutom Pahorjem so sicer stekli, vendar so zaradi neomajnosti stališč postali sami sebi namen. Ob vsem tem, pa je ŠOS zaskrbljen nad brezbrižnost celotne Vlade, ki bo slej kot prej morala sprejeti odločitev in posledično tudi odgovornost za posledice predlaganih zakonov, če bodo sprejeti.