(Ljubljana, 23. april 2010)

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) nasprotuje predlogu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki predvideva državne štipendije samo še za polnoletne dijake in študente ter njim ukinja otroške dodatke. Otroške dodatke bi po novem prejemali le starši mladoletnih otrok. S tem bi se število dijakov z državno štipendijo zmanjšalo iz 23.000 na 18.000, saj bodo ob državno štipendijo vsi razen dijakov četrtih letnikov.

ŠOS ob tem podpira prizadevanje države pri preprečevanju kopičenja socialnih pravic, enotno vstopno točko za uveljavljanje pravice do socialnih transferjev, vzpostavitev centralne evidence pravic iz javnih sredstev in povezavo informacijskih sistemov, s čimer bi prišlo tudi do določene stopnje povečanja pravičnosti do prejemanja socialnih transferov. Vendar pa ŠOS ob tem ugotavlja tudi, da gre trenutna predlagana reforma socialne zakonodaje »korak predaleč«, saj preveč restriktivno in agresivno obravnava različne vrste premoženja upravičencev, ukinja državne štipendije za dijake in otroške dodatke za študente, ob tem pa v povezavi z ostalimi socialnimi zakoni še vedno predvideva uveljavitev politike aktivacije, ki bo vsem brezposelnim pogojevala dostop do socialnih transferov s sprejetjem vsakega »malega« dela.

V zadnjem predlogu ZUPJS je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) ravno po opozorilih ŠOS spremenilo število različnih razredov na podlagi dohodka na družinskega člana, prav tako so bili povečani otroški dodatki, vendar ŠOS še vedno ugotavlja, da ta sprememba postavlja tako dijake kot študente v slabši položaj.

V šolskem letu 2008/09 je za državno štipendijo zaprosilo slabih 40.000 dijakov, dodeljenih pa je bilo le 23.000. Iz tega je razvidno, da je potreba dijakov po državnih štipendijah velika, kljub temu, da osnovna državna štipendija znaša le 36 evrov, kar pomeni, da je sicer izredno nizka, a za skoraj polovico dijakov nujno potrebna. Poleg tega se z ukinjanjem državnih štipendije za mladoletne dijake omejuje njegova samostojnost, saj so bili dijaki do sedaj delno finančno neodvisni kot prejemniki državne štipendije. Dijaki si bodo ob ukinitvi državne štipendije morali finančno samostojnost zagotavljati preko študentskega dela, kar pomeni da se bo s tem spodbujalo študentsko delo za dijake. V tem primeru si MDDSZ nasprotuje s svojimi ukrepi, ki po eni strani namerava zmanjšati obseg občasnega in začasnega dela dijakov in študentov, po drugi strani pa bo s svojimi predlaganimi ukrepi spodbudilo še večji obseg dela dijakov.

Študentom pa ZUPJS v popolni meri ne nadomešča otroškega dodatka. Novi ZUPJS obljublja več štipendij, saj se z novim cenzusom povečuje dostopnost, vendar pa bo na višino in dostopnost študentove državne štipendije še vedno vplivalo celotno premoženje njegove družine, s čimer se ne upošteva njegova samostojnost. Prav tako na višino državne štipendije vplivajo socialne pomoči, ki jih pridobi njegova družina, od katere je večinoma študent že ločen, kar dodatno povečuje vprašanje glede koncepta samostojnosti študentov. ŠOS zato pri tem pričakuje nadaljnje simulacije in pričakuje ureditev nezadostne štipendijske politike.