(Ljubljana, 15. junij 2010)
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) se zaveda nujnosti sprejema učinkovitega Zakona o štipendiranju (ZŠtip) in predvsem problema prenizkega cenzusa za pridobitev državne štipendije. Predlog ZŠtip tako prinaša bistvene spremembe ravno na tem področju, hkrati pa na žalost na drugi strani pozablja na ostale pomembne elemente štipendijske politike. ŠOS meni, da ravno z današnjo razpravo lahko pridemo do takšnih sprememb in prilagoditev trenutnega predloga ZŠtip in kar je najbolj važno, dosežemo dober zakon v soglasju s socialnimi partnerji in se tako izognemo referendumski mrzlici v naši državi.

Novi Zakon o štipendiranju po mnenju ŠOS prinaša kar nekaj pozitivnih sprememb:
• višji vstopni cenzus za državne štipendije,
• sočasno prejemanje več različnih štipendij,
• povečanje osnove državne štipendije,
• uvajanje poskusne dobe pri kadrovskih štipendijah,
• poenotenje posrednih in neposrednih kadrovskih štipendij.

Glavne pomanjkljivosti ZŠtip pa so predvsem v:
• ukinjanju državnih štipendij za mladoletne dijake brez primernega denarnega nadomestila,
• ukinjanju državnih in Zoisovih štipendij za 3. bolonjsko stopnjo,
• neprimerni ureditvi Zoisovega štipendiranja, ki zgolj zaostruje vstopne pogoje,
• nedorečena politika štipendiranja deficitarnih poklicev brez jasnega finančnega načrtovanja,
• centralizacija kadrovskega štipendiranja, ki lahko vodi v močan upad že tako premalo podeljenih kadrovskih štipendij.

Razlog za ukinitev državnih štipendij za dijake je preprost. Država ne namerava namenjati kaj dosti več sredstev za štipendije, ampak bo enostavno prerazporedila sredstva od enih uporabnikov do drugih.  Tako bo dijakom ukinila državne štipendije, študentom otroške dodatke in ta sredstva razdelila med nove štipendije.

Ob prerazporejanju teh sredstev pa je država pozabila na položaj mladoletnega dijaka, ki bo ostal brez državne štipendije in kot je bilo sprva mišljeno ob isti višini otroških dodatkov. Šele na opozorila ŠOS, da se dijakom odvzema štipendije, draži se jim prehrana, na področju prevoza se ne namenja novih subvencij, je država nekoliko povišala otroške dodatke, a ti se niti premerjati ne morejo z višino izgubljene državne štipendije.

ŠOS ocenjuje, da naj bi kar 18.000 dijakov izgubilo državno štipendijo. Sredstva, pridobljena z ukinjanjem teh štipendij in ukinjanjem otroških dodatkov za študente naj bi se namenilo za štipendije nad 18. let ter tudi za ostale socialne transferje. Družina z enim mladoletnim dijakom bi tako izgubila najmanj 84 EUR dohodkov, v družini, v kateri sta dijak in študent, pa se vsote dvigajo tudi do 150 EUR mesečno.

Najbolj bodo prizadeti ravno najšibkejši dijaki, saj je veliko večji delež prejemnikov državnih štipendij na nižje poklicnih in poklicnih izobraževanjih kot na gimnazijah, kjer prejema državno štipendij 45 % dijakov. Tudi 37 % dijakov srednjih strokovnih šol in 17 % gimnazijcev bo oškodovanih, saj ne bodo imeli možnost pridobiti drugih štipendij, kajti zanje ne bodo na voljo kadrovske štipendije, pogoji za Zoisove štipendije pa se močno zaostrujejo.
Tudi pri vprašanju izboljševanja socialnega položaja starejših nad 18 let ugotavljamo, da se zanje cenzus izboljšuje, vendar pa še vedno niso urejena prehodna določila glede upoštevanja študentskega dela v cenzus. Prav tako tudi ni jasno, kakšen vpliv bodo imele nepremičnine na cenzus. Predvidevamo, da bosta preteklo študentsko delo in napihnjena vrednost nepremičnin izničila načrtovane pozitivne učinke višjega cenzusa 

Hkrati je potrebno poudariti, da je do sedaj študent prejemal tako državno štipendijo kot tudi otroški dodatek. Če je študent izhajal iz najnižjega dohodkovnega razreda je iz tega naslova lahko prejel tudi 170 EUR državne štipendije in 115 EUR otroškega dodatka. Pojavlja se vprašanje ali bo torej ta nova višja državna štipendija nadomestila izpad teh sredstev v družinskem proračunu.

ŠOS je nasprotoval tudi zaostrovanju pogojev za pridobitev Zoisovih štipendij, saj je bilo med pogajanji dogovorjeno, da je potrebno sistem Zoisovega štipendiranja popolnoma prenoviti. Zato je nesmiselno sedaj zaostrovati pogoje, saj bi s tem nastalo nepregledno število različnih sistemov. Prav tako predlagan način podeljevanja Zoisovih štipendij  onemogoča pridobitev štipendije študentom, uzakoniti pa želi že zastarel in preživel koncept štipendiranja nadarjenih.

Kar se tiče področja kadrovskega štipendiranja je pozitivna novost v poskusni dobi in delovni praksi, ki navsezadnje pomeni povezovanje študija in področje dela že med študijem.
Pomisleki, ki se pojavljajo, se navezujejo predvsem na to, kakšna bo zainteresiranost za kadrovsko štipendiranje delodajalcev, če se bo za njih povečalo administrativno delo in če se bodo aktivnosti posredovanja prenesla na Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje. Glede na statistike podeljenih kadrovskih štipendij je zaznati, da je več štipendij podeljenih preko regionalnih razvojnih agencij, ki imajo tudi bolj razvito mrežo z lokalnimi oz. regijskimi delodajalci.

ŠOS ne podpira predlagani sistem štipendijskih fundacij, saj je potrebno okrepiti vlogo regionalnih razvojnih agencij, ki že sedaj izvajajo vsa potrebna administrativna opravila za štipenditorje in štipendiste. Prav tako meni, da se mora kadrovsko štipendiranje dodatno promovirati, jasno pa določiti vse pogoje, ki bodo ščitile tako študente kot delodajalce.

Politika štipendiranja mora imeti jasno začrtane cilje tudi na področju deficitarnih štipendij, in sicer mora biti sposobna prepoznati prednostna področja ter načrtovati sredstva za vsakoletno podeljevanje. V trenutnem zakonu se ne določa mehanizma, po katerem se bodo določala prednostna področja, hkrati pa se te štipendije pogojujejo zgolj na razpoložljiva sredstva.

Združevanje štipendij predvsem prinaša možnost, da posameznik, ki izpolnjuje več različnih kriterijev, torej socialna ogroženost, nadarjenost in deficitni poklic, pridobi več štipendij. To logiko je sedanji sistem štipendiranja deloma že zajel, saj je lahko npr. posameznik ki je prejemal Zoisovo štipendijo prejemal dodatek za dohodek v primeru socialne ogroženosti. Vsekakor pa ne bi smelo prihajati do izključevanja oz. do situacije, ko se odločamo med tem ali naj imamo več štipendij in nižje oz. manj štipendij in višje. Da prihaja do takšne situacije lahko razloge iščemo predvsem v tem, da se je zagotovilo premalo sredstev za dosledno uresničitev začrtane štipendijske politike.

Sprejetje novega sistemskega zakona je še vedno nujno, vendar dejstvo je, da so potrebne nekatere spremembe. Zakon o štipendiranju ni zaključen. Še vedno je potrebno urediti štipendiranje mladoletnih dijakov in študentov na 3. bolonjski stopnji, urediti je potrebno področje Zoisovega štipendiranja, financiranje deficitarnih štipendij, popolno združljivost vseh štipendij, področje mreže podeljevanja kadrovskih štipendij ter določiti primernejše pogoje za vračanje štipendij.

Novi ZŠtip obljublja zgolj 10.000 štipendij več, kar pomeni, da bo še velik del študentov tudi v prihodnje mora pridobiti del dohodka sam. Po drugi strani, ko govorimo o 10.000 več državnih štipendijah za študente, pa žal ne moremo obiti dejstva, da bo zaradi tega 18.000 državnih štipendij za mladoletne dijake manj, kar seveda za ŠOS ni primerna rešitev.

Prvotno je bilo obljubljeno, da bodo štipendije dodeljene vsem, ki ne bodo presegali cenzusa pri 64 % povprečne plače na družinskega člana, sprememba Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki se je nedavno zgodila, pa je ta cenzus znižala na 53 %.

Tudi očitno zavajanje, da se je obljuba o sprejemu ZŠtip in podelitvi več in višjih štipendij vezala na sprejem Zakona o malem delu, se sedaj izkorišča v namene, kjer se zaustavlja proces sprejemanja novega zakona, ki bi končno ustrezno uredil področje štipendiranja.

Zakon o štipendiranju mora biti sprejet, saj se bomo drugače znašli v situaciji, kjer bo novi cenzus in način podelitve štipendij urejen v ZUPJS, po katerem bodo samo še polnoletni dijaki in študenti prejemali državne štipendije, dodatke k tem pa bodo dodeljevali po že obstoječem Zakonu o štipendiranju. ZUPJS določa tudi, da v trenutnem Zakonu o štipendiranju preneha veljati le 27. člen, ki določa dodatek glede na dohodek v družini štipendista za državne in Zoisove štipendije.