| ŠOS poslal pripombe na Zakon o štipendiranju |
|
(Ljubljana, 15. november 2010)
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je poslala na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve mnenje in pripombe na predlog Zakona o štipendiranju ŠOS meni, da predlog še ni dodelan, zato pričakuje dodatna usklajevanja. Predlog zakona v jedru prinaša temeljne spremembe štipendiranja, vendar brez sprejetja vseh posredovanih popravkov, zakon ne bo uresničil začrtanih ciljev. ŠOS podpira sistemske spremembe, ki jih napoveduje predlog Zakona o štipendiranju, saj že več časa poudarja pomen štipendij za dijake in študente. Ob tem ŠOS kot pozitivno ocenjuje dvig cenzusa in s tem povečanje kroga prejemnikov državnih štipendij, hkratno prejemanje več vrst štipendij, povečanja osnove državne štipendije, urejanje kadrovskega štipendiranja, uvajanja dodatnih vrst štipendij, načrtovanja štipendijske politike in urejanja financiranja vseh štipendijskih shem. Vendar pa se ŠOS še vedno ne strinja z ukinjanjem državnih štipendij za mladoletne dijake brez primernega nadomestila, ukinjanju državnih in Zoisovih štipendij za doktorski študij, znižanju dodatkov za prevoz/oddaljenost, znižanju dodatkov za uspeh, nizko določeni višini osnovi tako kadrovske, Zoisove in štipendije za deficitne poklice. ŠOS prav tako nasprotuje zaostritvi pogojev pri podeljevanju Zoisovih štipendij, enotni višini Zoisove štipendije ne glede na raven izobraževanja, povečanju administrativnega dela za delodajalce pri kadrovskih štipendijah. Predvsem pa se bo ŠOS zavzemal za to, da bodo tudi sedanji državni štipendisti pridobili višje državne štipendije, kot jih sedaj določata Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in predlagani Zakon o štipendiranju. ŠOS predvsem meni, da zakon še ni dokončno dodelan in ni naključje, da ga je MDDSZ dal v javno obravnavo nekaj dni pred obravnavo in glasovanjem o Zakonu o malem delu v Državnem zboru. ŠOS se bo zato v času priprave Zakon o štipendiranju zavzel za temeljitejšo pripravo zakona in ne bo dovoljeval, da se zakon zaradi zamude brez tehtnega pregleda ali soglasja predstavnikov študentov preda v zakonodajni proces. Potrebno se je namreč zavedati, da se sočasno s sprejemanjem novega Zakon o štipendiranju sprejema Zakon o malem delu, ki korenito posega v statut študentskega dela, pomembnega socialnega korektiva. Omejevanje študentskega dela ob nezadostni štipendijski politiki lahko ima velike negativne posledice na šolajočo se mladino. Lahko povzroči nedostopnost izobraževanja za socialno šibkejše in posledično upad splošne izobrazbene ravni mladih, ki se že danes soočajo z velikim zaposlitvenim problemom. ŠOS še vedno nasprotuje uveljavljanemu sistemu podeljevanja državnih štipendij samo za polnoletne dijake in študente, prav tako nasprotuje dejstvu, da na področju štipendiranja ni urejen krovni zakon, ampak so se določbe glede pridobitve državne štipendije prenesle v Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Na to je ŠOS pristal z zadržkom, da bi se z uveljavitvijo ZUPJS s 1.1.2011 podeljevale državne štipendije po novih pogojih. Med najbolj perečimi področji ostaja državno štipendiranje, saj ŠOS ocenjuje, da prehod iz starega sistema štipendiranja v novega študentom ne omogoča pridobitve državne štipendije po novem zakonu v primeru, ko so že v štipendijskem razmerju. S tem se temeljne obljube MDDSZ ne bodo realizirale. Trenutna oblika zakona določa, da bi upravičenci do državne štipendije po starem Zakonu o štipendiranju prejemali to štipendijo do zaključka izobraževalnega programa, za katerega so dobili štipendijo, pri čemer pa se bo način ugotavljanja materialnega položaja upravičenca ugotavljal po predpisih Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. S tem pa najšibkejši študenti ne bodo mogli zaprositi za najvišje štipendije, ki so jim bile obljubljene, in naj bi presegale 300 evrov. Na področju Zoisovega štipendiranja, kjer je potrebna celovita prenova Zoisovega štipendiranja, je novi Zakon o štipendiranju ne zajema, ampak le delno spreminja sistem Zoisovega štipendiranja, kar bi povzročilo zmedo med upravičenci in ustvarilo novo skupino Zoisovih štipendistov po novih kriterijih, čeprav se v bližnji prihodnosti predvideva celovita in popolna prenova Zoisovega štipendiranja. Takšne spremembe pri bodočih upravičencih vzbujajo pravno negotovost glede Zoisovih štipendij, saj se sistem skoraj vsako leto spreminja in tako kandidati za Zoisovo štipendijo nimajo vpogleda v to, ali bodo na podlagi svojih uspehov upravičeni do te štipendije ali ne. Na takšne spremembe ŠOS ne pristaja, saj v njih vidi več škode kot koristi, in se zato zavzema za celovito in temeljito prenovo Zoisovega štipendiranja. ŠOS je mnenja, da uvajanje nove skupine Zoisovih štipendistov v vmesnem obdobju ni primerno, če se bo izgradnja novega sistema zavlekla v prihodnost. ŠOS v tem pogledu meni, da je bolj primerno, da v vmesnem obdobju ostane v veljavi sedanji sistem Zoisovega štipendiranja v delu, ki določa vstopne pogoje, medtem ko se določi zgolj višina Zoisove štipendije brez dodatkov, s čimer se omogoča sočasno prejemanje več štipendij. Na področju kadrovskega štipendiranja novi Zakon o štipendiranju predvideva za delodajalca več administrativnih postopkov v zvezi s kadrovskim štipendiranjem, kar lahko destimulativno vpliva na delodajalce in se ti posledično ne bodo odločali za kadrovsko štipendiranje. Zato ŠOS predlaga, da se ohrani sistem posrednika, izvajalca kadrovskega štipendiranja, ki bo pripravljal potrebno dokumentacijo in administracijo v povezavi s kadrovskih štipendiranjem in s tem razbremenil delodajalce. Ob tem vidi ŠOS večje prednosti sistema kadrovskega financiranja preko sistemov Regionalnih razvojnih agencij. Na področju financiranja ŠOS opaža, da je potrebno zagotoviti večjo možnost preglednosti. ŠOS prav tako poudarja, da mora obstajati možnost medsebojnega prenašanja presežnih sredstev na posamezni postavki, vendar morajo biti zaradi večje preglednosti kljub temu ločena. ŠOS opaža tudi nekatere nedoslednosti med Zakonom o štipendiranju in Nacionalnim program visokega šolstva pri čemur si bo ŠOS prizadeval za usklajeno politiko tako glede študijskega procesa kot področja socialne dimenzije, h katerim pripadajo tudi različne pomoči šolajočim.
ŠOS zato meni, da je potrebno dodatno usklajevanje za pripravo Zakona o štipendiranju, saj ta še vedno potrebuje več popravkov. |
| < Nazaj | Naprej > |
|---|