| ŠOS poslal odprto pismo novoizvoljenim poslancem o Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev |
|
(Ljubljana, 20. december 2011) na Vas se obračamo z namenom, da Vas opozorimo na nevarnost, ki se lahko zgodi po 1. januarju 2012, ko prične veljati Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in z njim nov sistem podeljevanja in odločanja o socialnih transferih. Razlog, da Vam pošiljamo ta poziv je, da prihajajoči ZUPJS ni usklajen z socialnimi partnerji, prav tako pa prinaša tudi spremembe v postopkih, na katere sistem, po našem mnenju, ni pripravljen, istočasno pa močno poslabšuje socialni položaj tako posameznika kot celotne družine v Sloveniji. Naprošamo Vas, da že sedaj na začetku Vašega mandata kot predstavnika ljudstva, svojo pozornost usmerite v to pomembno problematiko, preden nas vse preseneti s svojimi negativnimi posledicami. Naprošamo Vas, da pretehtate naše argumente in poskusite še pred 1. januarjem 2012 urgentno odločiti o premiku začetka uveljavljanja ZUPJS na kasnejši datum. Študentska organizacija Slovenije, kot krovna študentska organizacija, je ves čas priprave ZUPJS aktivno sodelovala, vse od februarja 2010, vendar v vsem tem času nismo bili uslišani, ko smo opozarjali na probleme, ki jih omenjeni zakon prinaša. V nadaljevanju Vam predstavljamo probleme in nanje vezane krivice, ki se bodo po našem mnenju zgodile ob uveljavitvi ZUPJS.
V ZUPJS se od predhodne ureditve povečuje cenzus za pridobitev državne štipendije za študente, vendar pa ugotavljamo, da ZUPJS pri podeljevanju socialnih pomoči, h katerim spadata tako otroški dodatek kot državna štipendija, upošteva kar trinajst dodatnih dohodkov, ki prej v to niso bili všteti. Radi bi opozorili na to, da se po novem zakonu (ZUPJS) pri upravičenosti do državne štipendije pri materialnem položaju študenta in njegove družine upošteva veliko novih vrst dohodkov, ki se po trenutno veljavnem Zakonu o štipendiranju ne štejejo pri ugotavljanju materialnega položaja. Med te nove vrste dohodkov med drugimi spadata tudi pomoči v obliki denarnih sredstev, ki ji oseba prejme od humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, zmanjšani za minimalni dohodek, do katerega bi bila oseba upravičena, če ne bi imela drugih dohodkov. Dohodki, ki se po stari zakonodaji niso upoštevali, se pa upoštevajo po novem sistemu so: dohodki prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka in dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, redna denarna socialna pomoč, osnovna višina državne štipendije, dodatek glede na dohodek v družini štipendista pri Zoisovi štipendiji, dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje, dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, rente iz življenjskega zavarovanja, prejemki za delo pripornikov in obsojencev, plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah, pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od humanitarnih in invalidskih organizacij ter dobrodelnih ustanov namenjene za preživetje. Poleg že omenjenega pa velja opozoriti tudi, da se v premoženje družine po novem upošteva tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, pri čemer so iz zakona umaknili varovalno določbo, da se te dohodki ne upoštevajo, če vlagatelj dokaže, da jih upravičenec iz razlogov, na katere ne more vplivati, ne prejema. ŠOŠ meni, da večina dohodkov, ki se bodo po novem upoštevali v premoženje vlagatelja in njegove družine ni primerna za upoštevanje v družinski cenzus, saj so sami po sebi namenjeni aktivnemu reševanju materialne stiske posameznika in bo njihovo upoštevanje destimuliralo vlagatelja, da poskuša sam pridobiti sredstva za reševanje finančnih težav z aktivnostjo in vloženim delom. To je vsekakor zelo negativna sprememba, ki jo prinaša ZUPJS, saj so te vrste denarne pomoči v večini primerov namenjene reševanju trenutne in kratkotrajne stiske posameznika, ki se nepričakovano znajde v hudi socialni stiski. Te denarne pomoči tudi niso trajne oziroma ponavljajoče narave, saj so večinoma enkratne in posledično take denarne pomoči ne morejo izboljšati materialnega položaja posameznika oziroma družine v taki meri, da bi to pokrilo izpad celoletne državne štipendije v prihodnjem letu. Na račun enkratne pomoči od neke dobrodelne ustanove ali humanitarne organizacije zaradi izrednih okoliščin namreč študent lahko izgubi državno štipendijo prihodnje leto, kar pa je za ŠOS vsekakor nedopustno. Namesto, da bi posamezniku oziroma družini po prejetju take pomoči omogočili normalno nadaljevanje življenja, jih s tem postavljamo samo še v slabši položaj kot pa bi ga imeli, če te pomoči ne bi prejeli, saj študent ravno zaradi tega lahko izgubi celoletno državno štipendijo. S tem se omejujejo tudi pomoči, ki jih izvajajo študentske organizacije, saj lahko kot primer navedemo Fundacijo Študentski tolar (FŠT), ki je opredeljena kakor ustanova in se za njeno poslovanje uporabljajo določbe zakona, ki ureja ustanove, se prejemki, ki jih študenti prejmejo od FŠT, upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, in sicer tako, da se od zneska, ki ga bo študent dobil od FŠT zmanjša za višino minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov. UPOŠTEVANJE CELOTNE VSOTE ŠTUDENTSKEGA DELA V CENZUS Podobno se v celoten dohodek družine, ki vpliva na podelitev državne štipendije všteva tudi celoten dohodek iz naslova občasnega in začasnega dela dijakov in študentov (študentskega dela). Do sedaj je bilo v Zakonu o štipendiranju dohodek iz študentskega dela upoštevan nad posebno osebno olajšavo za študentsko delo . S tem študenti niso bili oškodovani, v kolikor so občasno delali. Prav tako so lahko študenti pridobili državno štipendijo, ob tem pa niso bili oškodovani, če so v predhodnem letu zaradi neprejemanja državne štipendije preko študentskega dela zagotavljali svojo lastno eksistenco. Po podatkih Davčne Uprave RS je v letu 2009 kar 58 % študentov in dijakov preko študentskega dela prejelo do 2.000 EUR, še dodatnih 25 % dijakov in študentov pa je prejelo od 2.000 do 4.000 EUR. Tako so po trenutno veljavnem Zakonu o štipendiranju lahko dijaki in študenti uveljavljali posebno osebno olajšavo do višine 3.100,17 EUR , ne da bi ti dohodki volivali na dostopnost do državne štipendije. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je študentom obljubilo, da se bo za nove državne štipendije ta ureditev ohranila. Prav tako se novi cenzus ne povečuje na 64 % povprečne neto plače v RS, kot je bilo prvotno določeno, saj se je za dve leti onemogočil najvišji razred. Sedaj bodo dobili državno štipendijo le tisti, ki dosegajo dohodke v višini 53 % povprečne neto plače na družinskega člana. S tem se realno cenzus ne povečuje iz 462,36 EUR (483 za osebe s stalnim prebivališčem oddaljenim od kraja šolanja ali študija nad 30 km) na 627 EUR, ampak samo na 523,87 EUR. Torej se povečuje le za 61 EUR (oziroma za 36 EUR). Ravno razlika med starim in pričakovanim novim cenzusom bi bila 200 EUR, kolikor so tudi povprečno mesečno zaslužili preko študentskega dela tisti, ki si morajo sami pridelati svojo štipendijo. S tem ko ni uveljavljen zadnji razred se realno ne povečuje krog štipendistov, z upoštevanjem celotnega študentskega dela, pa se krog še dodatno oži.
Med novimi premoženji, ki se bodo vštevala v premoženje vlagateljev velja na prvem mestu omeniti nepremično premoženje, ki presega velikost »primernega stanovanja«. Pri tem zakonodajalec ne poda natančnega odgovora na vprašanje koliko je takšnih študentov po njihovih simulacijah, ki bi lahko izgubili štipendijo. Ministrovo za delo družino in socialne zadeve (MDDSZ) poda le nekaj smernic za ugotavljanje primernega stanovanja.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj:
1-člansko od 20 m2 do 30 m2 od 20 m2 do 45 m2 *Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2.
Pri tem ŠOS opozarja, da še ni dokončno znano, koliko bo vrednost nepremičnin vplivala na cenzus, saj so lahko zaradi napihnjenih tržnih vrednosti nepremičnin oškodovani tisti dijaki in študenti, ki izhajajo iz ruralnega okolja. Večje medgeneracijske družinske stanovanjske enote (hiše) povečujejo povprečno vsoto bivalne površine, s čimer se povečuje tudi premoženje, ki se všteva v cenzus. To premoženje se upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja. Tudi ta premik miselnosti od državljanov Slovenije protiustavno zahteva (predvideva), da morajo državljani s svojim premoženjem podjetno ravnati. Ob tem pa moramo vedeti, da je kar 91 % nepremičnin v Sloveniji v zasebni lasti, medtem ko Urad Vlade RS za makroekonomske analize in razvoj ocenjuje, da 11,8 % oseb na podlagi dohodkov spada v nižji sloj , dodatnih 53,1 % oseb pa v spodnji srednji sloj . S tem ocenjujemo, da se bo poleg odvzema državne štipendije mladoletnim dijakom (18.000) število prejemnikov državne štipendije med študenti znižalo na raven leta 2009, saj bodo vse prednosti povečanja cenzusa, zaradi novih dohodkov, upoštevanja celotnega študentskega dela in premoženj, izničile.
2008 2009 2010 2011 2012-ocene CELOVITO IN ENOVITO UREJANJE PODROČJA ŠTIPENDIRANJA Študentska organizacija Slovenije se je zavzemala za sprejem učinkovitega Zakona o štipendiranju (ZŠtip), predvsem pa še vedno zagovarja celovito urejanje področja štipendiranja v enem zakonu. MDDSZ in ŠOS sta se dogovorila le za začasni premik državnih štipendij v drugi procesni zakon (ZUPJS) zgolj zato, da bi bilo štipendij več in da bi bile višje ter bi bile študentom zagotovljene že v začetku leta 2011 (kar je bila takratna obljuba MDDSZ). MDDSZ je zagotovilo tudi, da se bo področje štipendiranja ob uveljavitvi Zakona o štipendiranju iz ZUPJS v celoti preneslo na novi Zakon o štipendiranju, in da se štipendije v ZUPJS ureja zgolj prehodno, z namenom da se v letu 2011/2012 podelijo višje štipendije po novem zakonu. To se ni uresničilo, saj ZUPJS ni bil sprejet v načrtovanem okvirju. Čas uveljavitve ZUPJS se je z začetka leta 2011 premaknil najprej na 1. 6. 2011, nato za štipendije na 1. 9. 2011, sedaj pa na 1. 1. 2012.
Nadalje je potrebno opozoriti tudi na neprimernost ureditve področja vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev, med katere po novem spada tudi državna štipendija. Namreč ZUPJS po novem pri morebitnem odlogu vračila in obročnem vračilu neupravičeno prejete štipendije upošteva le eno okoliščino in sicer socialni položaj posameznika (višina lastnega dohodka osebe, ki mora vrniti državno štipendijo ter njen socialni in gmotni položaj), medtem ko se pri odpisu vračila štipendije navezuje na kriterije za odpis davčnega dolga davčnim zavezancem – fizičnim osebam. Kriteriji za odpis davčnega dolga fizičnim osebam pa se po 101. členu Zakona o davčnem postopku ponovno dotikajo samo socialnih okoliščin posameznika. Kot utemeljen razlog za odlog vračila/obročno vračilo/odpis vračila državne štipendije torej ni več podanih utemeljenih razlogov starševstva in dalja časa trajajoče bolezni oziroma poškodbe ali invalidnosti I. kategorije, ki vsekakor lahko bistveno vplivajo na opravljanje študija in posledično na nastop obveznosti vračila državne štipendije, saj se šteje, da je državna štipendija neupravičeno prejeta le v primeru, da študent ne opravi uspešno letnika, za katerega je prejemal državno štipendijo. Študent, ki zaradi omenjenih razlogov po svoji krivdi ni uspešno zaključil letnika, po novem torej nima nobene možnosti pri vračilu državne štipendije. Poleg tega pa se po novem odpis vračila državne štipendije izenačuje z odpisom davčnega dolga, kar je popolnoma neprimerno in nelogično glede na funkcijo ter namen, ki ga nosi davčni dolg oziroma državna štipendija, prav tako so okoliščine v katerih lahko pride do davčnega dolga in vračila državne štipendija popolnoma drugačne. Eno z drugim namreč nima niti ene skupne točke po kateri bi se zadeve lahko podobno urejale.
ZUPJS odvzema tudi dostop do socialne (državne) štipendije tujim študentom, ki študirajo pri nas. S tem se krči dostopnost mnogim tujim študentom, ki so imeli pravico do državne štipendije po še vedno veljavnem Zakonu o štipendiranju, vendar ZUPJS odpravlja te člene (8. člen ZŠtip). Ob tem je potrebno navesti, da trenutno v Sloveniji študira okoli 2.000 tujih študentov.
Takšno nepravno stanje, ki ločuje tuje študente v tri skupine, kaže na nepripravljenost in nedoslednost zakonodajalcev: S tem da so 1. decembra 2011 na Centrih za socialno delo že začeli pobirati vloge na podlagi novega ZUPJS, ki ni še v veljavi, s tem pa torej za en mesec kršijo pravice vsem, ki bi lahko prejemali socialne transfere po starem zakonu. Poleg tega pa se ŠOS ob tem sprašuje, kako naj Slovenija spodbuja internacionalizacijo in mobilnost študentov, če študentom, ki prihajajo k nam, na tak način onemogoča študij.
Študentska organizacija Slovenije
|
| < Nazaj | Naprej > |
|---|