(Ljubljana, 12. november 2010)
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je danes vsem poslancem Državnega zbora RS poslala pismo glede vnovičnega glasovanja o Zakonu o malem delu (ZMD), ki bo predvidoma naslednji teden. V pismu poslancem so študenti izpostavili ključne točke, kaj uvedba malega dela pomeni za študente, mlade diplomante in gospodarstvo na sploh. 

Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pozdravljajo odločitev Državnega sveta RS, ki je izglasoval veto na ZMD. Prepričani so, da je zavajanje ministra dr. Ivana Svetlika ter izjemno slabo pripravljen zakon, brez analiz in realnih projekcij učinkov, ključen razlog za takšno odločitev. Študenti in dijaki so tovrstnega zavajanja deležni že od decembra 2009, ko je začel umirati »socialni dialog«. Veto DS ŠOS ocenjuje kot zelo redko priložnost za preprečitev socialnega eksperimenta, ki bo namesto obljubljenega urejanja pravic in nadzora, mladim prinesel le še večjo negotovost.         

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) namreč ukinja študentsko delo in ga želi nadomestiti z malim delom v prvi vrsti zato, ker so po njihovem mnenju danes študenti brez pravic, z malim delom pa naj bi dobili primerljive pravice. Pa je to res? Minister Svetlik želi študente z ZMD »peljati žejne čez vodo«. Študenti vedo, da je danes študentsko delo zelo fleksibilno, da nimajo za to obdobje pokojnine, da delajo »iz danes na jutri«, da nimajo drugih delavskih pravic. A jemljejo to v zakup, saj tudi sami lahko kadarkoli zapustijo ta trg dela, z danes na jutri, brez posledic, večinoma nimajo družin, nimajo kreditov in imajo oporo v domači družini. In kar je zelo pomembno: študentsko delo ostaja omejeno na čas, ko študiramo. S potekom statusa študenti zapustijo ta trg fleksibilnega študentskega dela in po približno desetih mesecih po končanju univerzitetnega študija (po podatkih Zavoda za zaposlovanje) dobijo redno zaposlitev z vsemi pravicami, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

Študentu, ki bi v času študija vsako leto opravil največji možen obseg ur, bi malo delo v ŠESTIH LETIH prineslo ENO LETO pokojninske dobe. In to je edino, kar malo delo prinaša. Nobenih drugih pravic v primerjavi s študentskim delom. Le da bo malo delo še enkrat višje obdavčeno in da omejuje število razpoložljivih mest, obenem pa prinaša štirikrat večje število upravičencev. In kar je najhuje – ne »poteče« z iztekom statusa! Mladi bodo tako zaporniki negotovega, slabo plačanega in izkoriščevalskega dela, ki ga je po izkušnjah iz tujine zelo težko zapustiti in preiti v redno zaposlitev (zgolj 10 odstotna prehodnost, medtem ko ima študentsko delo po zadnjih raziskavah 65 odstotno prehodnost!).

Malo delo bo poseglo tudi na številna področja, ki se neposredno ali posredno dotikajo študentskega življenja – od zamiranja klubskega delovanja v lokalnih okoljih, do zmanjševanja avtonomije naše organizacije, ukinjanja alternative kot so Radio Študent, Študentska založba, do tega, da bo študij resnično postal samo privilegij bogatih, medtem ko bo za mlade iz podeželja postal vse manj dosegljiv.

Malo delo ne bo delovalo kot socialni korektiv, otroci manj premožnih, s podeželja bodo težje prišli do izobrazbe. Danes 2/3 študentov dela zato, ker imajo premalo sredstev za financiranje študija, štipendijo pa prejema le 1/5 študentov. Malo delo bo zato še zmanjšalo dostopnost študija, saj bo prostih del zaradi omejitve malega dela na strani podjetij manj, manj bodo lahko delali tudi sami študenti; s trga dela jih bodo izrivali še drugi upravičenci.

Malo malega dela pomeni tudi manj štipendij. Obseg malega dela bo v primerjavi s študentskim delom bistveno nižji (omejitve podjetij, delavcev, nizko plačana, enostavna dela, podražitev, več birokracije, več dela na črno...). Zato bo tudi obseg sredstev za štipendije, ki se bo stekal iz dajatve iz malega dela, zagotovo manjši, kot je danes.

Malo delo bo smiselno le za enostavna dela. ZMD poleg kvot predvideva omejitve ur za posameznega študenta. To pomeni, da bi lahko en študent delal v podjetju maksimalno 720 ur  = to je slabe 4 mesece letno. Vprašanje, koliko se lahko ta študent v tem času nauči. Potem pa ga bo moral nadomestiti drugi. Ob tem pa je potrebno upoštevati še kvote, koliko študentov lahko sploh določeno podjetje ima. Z vpeljavo malega dela se izničuje sedaj najmočnejši ukrep dejanske zaposljivosti mladih. Mladi se proti koncu študija seznanijo in uvedejo v delo, ki ga opravljajo v podjetju. Po preteku statusa se jih več kot polovica v teh podjetjih tudi zaposli (velja za študente, ki opravljajo zahtevnejša dela).

ZMD z uvedbo dodatne birokratizacije, administracije, z zmanjšanjem fleksibilnosti in visoko podražitvijo, poslabšuje razmere za gospodarstvo, predvsem za mikro in mala podjetja. Uporaba malega dela bo zahtevala od podjetij veliko administracije, evidenc, ki bodo gospodarstvu prinesli dodatne stroške. Sedanje fleksibilno delo bo zaradi centralnega urejanja, mnogih preverjanj, odvisnosti od državnih institucij in (ne)delovanja številnih evidenc izgubilo tudi vso fleksibilnost.

ŠOS že celo leto opozarja na katastrofalno stanje mladih v Sloveniji in v isti sapi na katastrofalno pripravljen ZMD. Študenti so prepričani, da ZMD ni odgovor na probleme dijakov in študentov in ne predstavlja dolgoročne rešitve za mlade.