(Ljubljana, 17. februar 2010)

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je poslala odprto pismo predsedniku Vlade RS Borutu Pahorju kot odgovor glede nesodelovanja predstavnikov študentov v medresorski delovni skupini za pripravo Zakona o malem delu. V odpretem pismu so predstavniki ŠOS zapisali takole:

˝Zaradi nekaterih nejasnosti glede socialnega dialoga med Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS) in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) ter Vašim včerajšnjim pismom je potrebna dodatna obrazložitev.

ŠOS ob navedbah MDDSZ ugotavlja, da že dalj časa prihaja do splošnega nerazumevanja, tudi glede temeljnih dogovorov, kar se kaže tudi na ravni dogodkov, kot je bil recimo sestanek med predstavniki MDDSZ in ŠOS pri Vas, kjer smo sklenili dogovor, da naj se nadaljuje normalni proces sodelovanja preko za to uveljavljenih organov. Prav tako je bilo domenjeno, da se bo zaradi širine problematike socialnega položaja študentov v Sloveniji sprejemanje nove štipendijske politike pripravljalo tako, da bo implementacija zaporedna.

S tem je bil zagotovljen nadaljnji dialog na 1. delovni skupini Sveta Vlade RS za študentska vprašanja, na katerem se nismo dogovorili o tem, da bi študenti imenovali predstavnika v medresorsko delovno skupino za pripravo zakona, ampak, da bo, glede na delni napredek, ki je bil dosežen na 1. delovni skupini istega dne, Predsedstvo ŠOS sprejelo odločitev o sodelovanju na medresorski skupini za pripravo novega zakona.

Predsedstvo ŠOS je ugotovilo, da premiki na področju socialnega stanja ne gredo skladno z dogovorjenim in da obstaja resna nevarnost sprememb, ki bi omejile dostop do visokega šolstva v Sloveniji. Na podlagi tehtnega premisleka se je Predsedstvo odločilo, da ne bo imenovalo predstavnika v medresorsko skupino, ker je po mnenju ŠOS potrebno najprej zagotoviti primerno štipendijsko in bivalno politiko, šele nato pa se posega v socialni korektiv, kar študentsko delo trenutno je. Predsedstvo ŠOS je svojo odločitev sprejelo na podlagi štirih temeljnih točk, ki razkrivajo dodatna pereča vprašanja in tematike ter zahtevajo odgovore, preden se ŠOS odloči za sodelovanje pri prenovi zakonodaje, ki ureja študentsko delo.

Dejstvo, da Slovenska izhodna strategija 2010 – 2013 opredeljuje časovnico, ki načrtuje novo zakonodajo na področju štipendiranja šele s 1. 9. 2010 (kar pomeni šele 3 mesece po sprejetju Zakona o malem delu) in sprejetje Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev šele s 1. 1. 2011, pomeni, da bodo pogoji za pridobitev državnih štipendij določeni šele 6 mesecev po sprejetju Zakona o malem delu. Prav tako Slovenska izhodna strategija ne zagotavlja dodatnih finančnih sredstev za štipendije v letošnjem letu, kar za ŠOS jasno pomeni zamik pri sprejemu nove štipendijske zakonodaje. Glede na trenutni napredek pri Zakonu o štipendiranju in glede na načrtovano spremembo štipendiranja tako državnih kot Zoisovih štipendistov ugotavljamo, da se lahko strokovni del priprave novega sistema zavleče za več kot eno leto, sama izvedba (učinki zakona v praksi) pa tudi za več. ŠOS takšen način dela protestno zavrača in zahteva sprejetje nove štipendijske zakonodaje in realizacijo njenih učinkov pred realizacijo učinkov spremembe sistema študentskega dela. Nova štipendijska politika mora učinkovati in zagotoviti šolajočim, da ob spremembi sistema začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, pravočasno pridobijo zadostne štipendije.

ŠOS je ob pregledu izhodišč Zakona o malem delu zaznal tudi dodatne nevarnosti uveljavitve takšne oblike dela tudi za druge predlagane skupine, ki bi lahko opravljale predlagano malo delo. Za mlade se v takšnem sistemu malega dela lahko pojavi tudi nevarnost negotovega in prekernega dela. Zato ŠOS ne more sprejeti odgovornosti za nedodelano rešitev trga dela, kjer se morajo mladi, zaradi pomanjkanja strukturnih sprememb pri ustvarjanju novih delovnih mest, sprijazniti z malim delom, ki v danih izhodiščih ne opredeljuje socialne varnosti. ŠOS zato zavrača kakršnokoli sodelovanje pri pripravi Zakona o malem delu, dokler se ne zagotovi celovita in strokovna razprava o učinkih, ki bi jih tak poseg imel na trgu dela.

ŠOS ugotavlja, da Republika Slovenija želi sprejeti nekatere spremembe, ki bi zmanjšale dostopnost do visokega šolstva, v paketu, kot jih predlaga OECD v svojih priporočilih.,ŠOS zavrača sprejemanje sistema, v katerem se upravičenost do pomoči študentom, kot so subvencionirano bivanje, prehrana, zdravstveno zavarovanje, subvencioniran prevoz … vežejo na uspešnost študija. Upravičenost do teh pomoči mora sloneti na socialnem položaju in ne na študijski uspešnosti. Slovenija se je v letu 2009 zavezala, da bo spoštovala socialno dimenzijo visokega šolstva. Leuevenski komunike pravi, da mora študentska populacija znotraj visokega šolstva odražati raznolikost evropskega prebivalstva. Dostop do visokega šolstva je treba razširiti z razvijanjem potenciala študentov iz manj zastopanih skupin ter z zagotavljanjem ustreznih pogojev za dokončanje njihovega študija. To vključuje izboljšanje učnega okolja, odstranjevanje vseh študijskih ovir ter vzpostavljanje primernih ekonomskih pogojev za študente, da bi bili zmožni izkoristiti študijske priložnosti na vseh ravneh. ŠOS prav tako zavrača vsakršno politiko, s katero bi država vpeljala kakršno koli obliko šolnin, saj bi le te močno zmanjšale dostopnost do visokega šolstva socialno ogroženim skupinam prebivalstva. Menimo, da je študij pravica in ne privilegij. ŠOS ob takšni politiki tudi zavrača vpeljavo državno garantiranih posojil kot novega vira financiranja študija, saj posojila ne pomenijo državne pomoči temveč so le finančni servis posamezniku, ki ga bo posameznik moral kasneje tudi odplačati, kar bo pomenilo le še dodatno oviro ob vstopu na trg dela in procesu osamosvajanja posameznika. Ker ŠOS prepoznava vpeljavo celotnega paketa sprememb, ki se prične s spreminjanjem sistema študentskega dela, zavračamo opisano politiko, saj predvideva drastično znižanje dostopnosti do visokega šolstva.

V kolikor sedaj ŠOS uporablja inštrument nesodelovanja v medresorski skupini za dosego cilja po izboljšavi štipendijske politike, je to zato, ker je država v preteklosti ves čas zavajala glede izboljšanja štipendiranja mladih. ŠOS si ne more več privoščiti popustljivosti, saj država mukoma sprejema vse izboljšave na področju štipendiranja, ki jih je predlagal ŠOS, tako v času gospodarske rasti kot v času gospodarske krize. ŠOS s to potezo jasno kaže, da je prioriteta urejena štipendijska politika, študentsko delo pa bo kasneje postalo drugotnega pomena. V kolikor pa se ta jasni cilj in namen dodatnega štipendiranja zavija v obljubo prihodnosti, pa ŠOS jasno odgovarja, da smo študenti spregledali vse mehanizme in slabosti politike in ne bomo dopuščali uničevanja socialne ali pravne države na račun katerega koli dela sodobne slovenske družbe. Ne razumemo, zakaj se odziv in kritika ŠOS ne povzemata v celoti, saj je bilo v naših analizah jasno prikazano, da bodo učinki premikov in politike trga dela vplivali na vse oblike zaposlitev ravno zaradi vedno slabšega nadzora na trgu dela.

ŠOS ob tem poudarja, da se politike trga dela ne more uravnavati le na podlagi prepričanj, da bo nova oblika dela za delodajalce bolj zanimiva, ampak so za to potrebne strokovne podlage in analize. Zato ŠOS ves čas poudarja, da je potrebno argumente predelati na 1. delovni skupini, saj bo le tako MDDSZ razumel položaj študentov. Prav tako je potrebno znova poudariti, da predlog malega dela s širitvijo skupin upravičencev veliko bolj vpliva na trg dela, saj ima tudi nevarne učinke za te druge skupine. Prav tako se iz trenutnih izhodišč Zakona o malem delu lahko razbere, da institut malega dela sodi pod definicijo negotovega, priložnostnega ter prekernega dela, ki mladim prinaša le novo obliko nestabilne zaposlitve.

Glede na navedbe strokovne javnosti je potrebno opozoriti, da je tako MDDSZ kot strokovna javnost svoje stališče podala preden je ŠOS pripravil dokument o socialnem položaju študentov v Sloveniji, v katerem je tudi analiza študentskega dela. Toliko bolj ne moremo kritično sprejeti dejstva, da je strokovna javnost svoje mišljenje podala na podlagi izhodišč Zakona o malem delu na sedmih straneh, analiza in simulacija za pripravo izhodišč Zakona o malem delu pa se sklicuje na mnenja, povzeta iz medijskih objav iste strokovne javnosti. Besedna zveza medijskega »spin off-a« dobiva nov pomen. Ob tem je potrebno dopolniti navedbe rektorja Univerze v Ljubljani dr. Pejovnika, ki je že večkrat izrazil, da »…ko bo bolonjska reforma pravilno implementirana, bodo študentje zaradi 8 urnega bolonjskega študijskega procesa težko našli čas za delo... s čimer bo obseg študentskega dela drastično padel…«. ŠOS se s tem mnenjem strinja, zato zopet ponavljamo, da se ob uvedbi enotne evidence vpisov, povečanega nadzora in pravilni implementaciji bolonje obeta drastično zmanjšanje študentskega dela brez grobih sistemskih sprememb. Ti ukrepi bi v sistemu študentskega dela ohranili zdravo jedro, določene napake, ki pa so se s časom pojavile, pa bodo odpravljene na kratek, učinkovit in celosten način. To želi tudi ŠOS, vendar pa ne sprejemamo več načina komuniciranja, kjer naše predloge Vlada morda posluša, a jih nikakor ne (u)sliši.

ŠOS tako zopet jasno poudarja, da socialni dialog in sodelovanje ŠOS v delovnih skupinah Sveta Vlade RS za študentska vprašanja ni prekinjen, saj ŠOS nadaljuje dialog na področju sprejemanja in priprave nove štipendijske zakonodaje. ŠOS bo svoje delo v sklopu 1. delovne skupine nadaljeval in šele po temeljitem pogovoru in soočenju argumentov, ki izhajajo iz analize, ki jo je pripravil ŠOS, lahko verjel v pristnost namer MDDSZ, da bodo premiki na področju socialnega stanja študentov in ostalih mladih vodili k izboljšanju in ne k poslabšanju.

ŠOS je bil presenečen tudi nad navedbo MDDSZ, da ŠOS poudarja očitek ukinjanja avtonomije študentskega organiziranja. ŠOS se v tem vprašanju zaveda zagotovil MDDSZ glede ohranjanja avtonomije, vendar pa je za to vprašanje bolj pristojno Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, delno pa je vprašanje podeljevanja avtonomije stvar drugih institucij. V posredovanem sklepu MDSSZ je Predsedstvo ŠOS navedlo štiri jasne točke, v katerih se avtonomnosti ne dotika, saj je zagotovilo o avtonomnosti študentskega organiziranja že večkrat zagotovljeno, postavlja pa se vprašanje o dojemanju avtonomije. Potrebno je navesti, da bi predlog o programskem financiranju uvedel nekakšno »programsko avtonomijo«, kar pa bi študentsko organiziranje preoblikovalo v nekakšno podaljšano roko javne uprave.

Vsem delimo skupen cilj, ki je boljša prihodnost mladih, vendar pa je potrebno na tem področju narediti še veliko različnih korakov, za katere bi potrebovali še daljšo razpravo. ŠOS je že leta 2008 pripravil Strategijo zaposlovanja mladih v družbi znanja. V njej so jasno in sistematsko opredeljeni ukrepi na področju karierne orientacije na vseh nivojih izobraževanja, žal pa ni bilo na tem področju storjenih še nobenih novih, konkretnih korakov. Slovenija je na področju bolonjske reforme prišla do trenutka, ko je potrebno »reformirati reformo«, pri čemer so mnenje študentov glede neprimerne implementacije ves čas podcenjevali. Trenutno se zaključuje tudi priprava nove Bele knjige o vzgoji in izobraževanju, ki bo pomeni prenovo našega izobraževanja, k pripravi pa niso povabili dijakov, spet pa se je spregledal tudi pomen karierne orientacije.

Predstavniki ŠOS zagotavljamo, da smo še vedno pripravljeni sodelovati pri izboljšavah, vendar na argumentirani strokovni osnovi, saj si drugače dialoga ne predstavljamo. Na tem mestu Vlado RS še enkrat pozivamo, da premisli o nadaljevanju dialoga s študenti. Še enkrat pa je potrebno jasno poudariti, da so izhodišča Zakona o malem delu napačna in ne bodo dala učinkov, ki bi bili dobri za prihodnost mladih. Dokler Vlada ne spregleda pozitivne namere ŠOS, je vsak dialog v okviru sprememb študentskega dela nemogoč. Samo jasna in konkretna zagotovila Vlade so garancija, da bomo skupaj premostili pomembne ovire in izzive sodobnega časa, ne glede na interese parcialnih skupin.

Študentska organizacija Slovenije je reprezentativna organizacija vseh študentov in kljub temu, da se nam je v zgodovini očitalo že marsikaj, je za nas dostopno kakovostno javno visoko šolstvo prioriteta. Študenti med sabo ne delamo razlik. Zakaj bi rušili sistem natančno opredeljenih pravic, ki nam ga zavida večina študentskih organizacij po Evropi? To je uspeh vseh generacij, tudi Vaše g. Pahor, na nas pa je, da solidarnost in obvezo do prihodnjih generacij oblikujemo odgovorno.˝