(Ljubljana, 30. marec 2011)
Dodatna vprašanja glede interpretacije določb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in vaš dopis z dne 18. 3. 2011 (Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur.l. RS, št. 62/10 v nadaljevanju: ZUPJS) – upoštevanje prejemkov iz naslova dijaškega in študentskega dela – odprto pismo

Spoštovani!

Glede na vaš dopis z dne 18. 3. 2011 se na vas obračamo z dodatnimi vprašanji glede 12. in 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in glede vpliva te določbe na ugotavljanje materialnega položaja študenta. Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) ugotavljamo, da odgovori niso popolni in da interpretacija določb zakonskih členov ni jasna.

12. člen ZUPJS - Dohodek, ki se upošteva (upoštevanje posebne osebne davčne olajšave po 113. členu ZDoh-2)

Glede vašega odgovora na naše vprašanje o upoštevanju dohodkov, ki se upoštevanja pri ugotavljanju materialnega položaja kandidata oziroma upravičenca do državne štipendije, ŠOS ugotavlja, da prihaja do različnega tolmačenja že sprejetega ZUPJS. ŠOS je na vaše ministrstvo naslovil vprašanje glede vštevanja dohodkov iz naslova občasnega in začasnega dela dijakov in študentov po 12. členu, saj način upoštevanja dohodka iz študentskega dela v zelo veliki meri vpliva na upravičenost študentov do državne štipendije. Kot je bilo navedeno že v predhodnem dopisu bi bilo v primeru, da se ta dohodek najprej zmanjša za posebno osebno olajšavo in se šele potem upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, do državne štipendije po ZUPJS upravičenih neprimerno večje število študentov kot pa, če se bo dohodek iz študentskega dela v celoti upošteval pri ugotavljanju materialnega položaja.

Na prvi delovni skupini Sveta Vlade za študentska vprašanja na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je bilo predstavnikom ŠOS v sklopu priprave ZUPJS, s strani ministrstva povedano, da naj bi se pri dohodkih študentov iz študentskega dela še naprej upoštevala posebna osebna olajšava, ki študentom pripada za to vrsto dohodka po ZDoh-2 in da se bo tako pri ugotavljanju materialnega položaja kandidata upoštevala le razlika med dohodkom iz študentskega dela in posebno osebno olajšavo oziroma le dohodek iz študentskega dela zmanjšan za posebno osebno olajšavo.

Ministrstvo je pri tem zagotovilo oziroma interpretiralo, da naj bi se kot obdavčljiv dohodek po prvi točki prvega odstavka 12. člena tako ali tako štel le dohodek, ki je že zmanjšan za posebno osebno olajšavo, prav tako pa so nam zatrdili in obljubili, da bodo to materijo podrobneje in bolj določno uredili v pravilniku, ki ga bo na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZUPJS določil minister, pristojen za socialno varstvo, ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za finance, pri čemer bomo svoj del oziroma komentar lahko pristavil tudi ŠOS.

Glede na vaš odgovor z dne 18. 3. 2011 o upoštevanju celotnega dohodka iz naslova občasnega in začasnega dela dijakov in študentov smo na ŠOS-u presenečeni, saj se to ne sklada z dogovorjenim na 1. delovni skupini Sveta Vlade RS za študentska vprašanja, na katerem smo, kot ste generalni direktor direktorata za socialne zadeve Davor Dominkuš tudi sami zapisali v dopisu, kar pet krat razpravljali tudi o tem določilu.

Naj ponovno opozorimo na dejstva, da se je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na 28. sestanku 1. delovne skupine Sveta Vlade za študentska vprašanja (22. 3. 2010) s sklepom št. 4 zavezalo, da se: »Preveri (se) predlog ŠOS glede upoštevanja posebne osebne olajšave pri študentskem delu v predlogu ZUPJS.« Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na vztrajanje predstavnikov ŠOS na 30. sestanku 1. delovne skupine Sveta Vlade za študentska vprašanja (8. 4. 2010) potrdilo, da se bo glede upoštevanja dohodka ohranila enaka ureditev, ki je v veljavi s trenutnim zakonom o štipendiranju (tretja alineja prvega odstavka 16. člena Zakona o štipendiranju Ur.l. RS, št. 59/2007, 63/2007 in 40/09). V nadaljevanju navajamo izsek iz zapisnika 30. sestanka:

»Predstavnike ŠOS-a zanima tudi, če se bo študentsko delo, ki ga bo študent opravil v letošnjem letu, štelo kot prihodek v izračun cenzusa za državno štipendijo. MDDSZ odgovori, da samo nad obdavčljivo vrednostjo in sicer po obstoječih pravilih ZŠtip.«

Podobno je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve še na 37. sestanku 1. delovne skupine Sveta Vlade za študentska vprašanja (11. 1. 2011) zagotovilo, da se malo delo (ali glede na referendumski postopek, katerokoli dohodek, ki izhaja iz občasnega ali začasnega dela dijakov ali študentov), ne bo vštevalo v cenzus za dodelitev državne štipendije.

V nadaljevanju navajamo izsek iz zapisnika 37. sestanka:

»ŠOS in NKŠSU izpostavita Zakon o malem delu in izpostavita, ali se bo malo delo študenta štelo v cenzus za pridobitev štipendije. MDDSZ pojasni, da se višina malega dela, kot ga določa ZMD ne bo štela v cenzus za dodelitev državne štipendije.«

Toliko bolj smo na ŠOS presenečeni tudi nad navedbo dopisa s strani MDDSZ, v katerem je navedeno: »…da se bo v prehodnem obdobju še vedno upoštevala tudi posebna osebna olajšava, kot jo določa zakon, ki ureja dohodnino. S tem bodo v tem prehodnem obdobju dijaki in študentje, ki bodo upravičeni do državne štipendije v enakem položaju, kot so bili po Zakonu o štipendiranju (Ur.l. RS, št. 59/2007, 63/2007 in 40/09).«

Naj ob tem navedemo tudi, da je ŠOS pomembnost tematike upoštevanja posebne osebne olajšave po 113. členu ZDoh-2 poudaril že med samim procesom podajanja komentarjev in pripomb na ZUPJS, kar je razvidno iz dveh delovnih dokumentov, ki so bili posredovani na MDDSZ v času priprave ZUPJS:

• »Komentarji in pripombe na predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev Odbor za socialna in zdravstvena vprašanja ŠOS; Ljubljana, marec 2010«

»Komentar 12. člen

Glede na 5. odstavek 12. člena menimo, da je potrebno dohodke iz prvega odstavka upoštevati šele po zmanjšanju zakonsko določene olajšave. Predlagamo sledeče besedilo:

(5) Dohodki in prejemki iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške in po »zmanjšanju za olajšave«, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov.

ŠOS prav tako meni, da v dohodek, ki se upošteva, ne bi smel spadati dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovi štipendiji. Pri tem se upošteva dodatek tistih, ki imajo slabši materialni položaj, kar se nam ne zdi primerno.«

•  »Skupni komentarji in pripombe na ZUPJS; Odbor za socialna in zdravstvena vprašanja Študentske organizacije Slovenije in Študentska svetovalnica ŠOU LJ«, poslani na MDDSZ 21. april 2010

Komentar na 12. člen

»(7) Dohodki in prejemki iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino, ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov in prejemkov.«
Niso upoštevali našega komentarja glede zmanjšanja dohodka za zakonsko določene dohodninske olajšave (komentar 12 v Komentarji in pripombe na predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, prvi odstavek).

Predlagamo da se dopolni: »Dohodki in prejemki iz prvega odstavka tega člena se upoštevajo po zmanjšanju za normirane stroške oziroma dejanske stroške in po »zmanjšanju za olajšave«, priznane po zakonu, ki ureja dohodnino ter za davke in obvezne prispevke za socialno varnost, odtegnjene od teh dohodkov.«

Na ŠOS ugotavljamo, da gre v tem primeru za direktno zavajanje s strani MDDSZ, saj ne ZUPJS in ne trenutni predlog novega Zakon o štipendiranju v svojih določbah ne predvidevata oziroma ne urejata nikakršnega prehodnega obdobja, v katerem bi bili dijaki in študenti, ki bodo upravičeni do državne štipendije, pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenca v enakem položaju, kot so bili po Zakonu o štipendiranju (Ur.l. RS, št. 59/2007, 63/2007 in 40/09), torej da bi se tem dijakom in študentom v tem obdobju pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenca upoštevala posebna osebna olajšava pri dohodku iz študentskega dela. Po podrobnem pregledu predloga novega Zakona o štipendiranju ugotavljamo, da zakon prehodnega obdobja ne omenja, niti ga nikjer posredno ne predvideva, saj predlog novega zakona dosedanja razmerja štipendistov ureja na tak način, da se bodo v prihodnjem šolskem oziroma študijskem letu za vse postopke v zvezi z državnimi štipendijami uporabljale določbe novega Zakona o štipendiranju. Tako v predlogu novega zakona ni podlage za prehodno obdobje, kjer bi se pri ugotavljanju materialnega položaja upravičenca še vedno upoštevala posebna osebna olajšava in posledično v naslednjem šolskem oziroma študijskem letu noben štipendist ne bo v enakem položaju, kot je bil v obdobju, ko so se zanj uporabljale določbe starega (trenutnega) Zakona o štipendiranju.

Naj še omenimo to, da bi bilo o obstoju prehodnega obdobja mogoče govoriti le v primeru, da bi bila dosedanja razmerja štipendistov, ki so že pridobili državno štipendijo po trenutnem Zakonu o štipendiranju, urejana na način, da bi dijaki in študenti do konca izobraževalnega programa, za katerega so pridobili državno štipendijo, prejemali štipendijo po enakih pogojih in enakih pravnih predpisih, kot do sedaj, torej po določbah trenutnega Zakona o štipendiranju in ne po določilih ZUPJS. V tem primeru pa bi se v tem prehodnem obdobju lahko še vedno upoštevala posebna osebna olajšava.

Vendar ne glede na pravne posledice in pravne interpretacije ŠOS še vedno ne odstopa od zahteve, da se posebna osebna olajšava iz 113. člena ZDoh-2 odšteje od dohodka iz začasnega ali občasnega dela dijakov in študentov pri ugotavljanju cenzusa za pridobitev državne štipendije.

S tem na ŠOS zaključujemo, da tudi povišanje cenzusa, kot ga določa Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, vsem študentom, ki so mesečno z delom preko študentskega dela nadomestili državno štipendijo v višini, ne pomaga, saj do državne štipendije ne bodo upravičeni.

V ta namen na MDDSZ zopet naslavljamo sledeča vprašanja:
 
1.  Koliko študentov bo po vaši strokovni oceni z Zakonom o štipendiranju pridobilo državno štipendijo, če upoštevamo dejstvo, da je v letu 2008 je kar 28 % študentov zaslužilo od 2000 – 4000 €, 44,4 % študentov pa zaslužilo od 0 – 2000 €? V kolikor se jim sedaj celotni dohodek iz študentskega dela všteva v cenzus (povprečni zaslužek 19-23 letnika v 2008 je 2.390 € kar predstavlja v tročlanski družini povečanje dohodka za 66 €).

2.  Na podlagi vašega dopisa vas sprašujemo, katero prehodno obdobje ste imeli v mislih, ko ste odgovorili na naš dopis, da bodo dijaki in študenti v prehodnem obdobju v enakem položaju kot so bili po starem Zakonu o štipendiranju?

18. člen ZUPJS – Premoženje, ki se upošteva

Poleg zgoraj navedenih nejasnosti pa še vedno nismo prejeli odgovora MDDSZ glede premoženja iz 18. člena ZUPJS, ki naj bi se na podlagi 19. člena upoštevalo tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja.

Torej bi vas ponovno prosili, da nam pisno odgovorite tudi na naslednje vprašanje:

1.  Sprašujemo vas tudi po seznamu oz. vrstah premoženja, ki spadajo v to dikcijo, na katerega se bo ta fiktivno določen dohodek v višini letnega zneska obresti obračunaval?

V pričakovanju vaših čimprejšnjih odgovorov vas lepo pozdravljajmo.

Študentska organizacija Slovenije
Rok Primožič
Namestnik predsednice