(Ljubljana, 21. oktober 2010)
Danes bodo poslanke in poslanci v tretjem branju odločali o Zakonu o malem delu (ZMD), ki ima veliko predvsem negativnih učinkov. Ob uvedbi malega dela, je lahko pričakovati, da bo ta oblika dela še ugodnejša krinka za prikrivanje dela na črno. Že sedaj je nadzor in odkrivanje dela na črno oteženo zaradi nepopolne zakonodaje. Minister Ivan Svetlik je nenehno zatrjeval, da se za študente ne bo nič spremenilo, da bodo lahko delali v enakem obsegu in da bo uvedena enotna evidenca malih delavcev ključen instrument nadzora. Prav slednja bi po mnenju ŠOS rešila ključen problem, a je v zadnjem predlogu ZMD sploh ni. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je z dodatno analizo učinkov ZMD potrdila, da bi enotna evidenca vpisov zadovoljivo rešila problem študentskega dela, saj bi se 10 % fiktivnih študentov 1. letnika v višjem šolstvu in 30 % fiktivnih študentov prvih letnikov visokega šolstva, ter 40 % fiktivnih izrednih dijakov izločilo iz sistema študentskega dela, ob tem pa bi država za 90 milijonov evrov znižala stroške izobraževanja, ki jih prinesejo fiktivni vpisi. Minister dr. Ivan Svetlik je po mnenju študentov zavajal že od decembra lani. Predstavniki študentov zato danes pred Državnim zborom delijo letake, na katerih je minister Svetlik z Ostržkovim nosom ob izjavi: »Mladim v Sloveniji gre najbolje v EU!«, delijo pa tudi »fige v žepu«, kot jih je delil minister Svetlik celo leto študentom in dijakom, danes pa še poslankam in poslancem.

Uvedba malega dela v tujini (Nemčija in Avstrija) je pokazala velike možnosti zlorab s strani delojemalcev, pri čemer je res, da v teh primerih niso bile določene kvote za delodajalcev. Dr. Ivan Svetlik pojasnjuje, da so ravno kvote tiste, ki bodo ščitile brezposelne in spodbujale delodajalce k rednim zaposlitvam. Medtem ko so kvote preveč restriktivne za delodajalce in ne upoštevajo sezonskega značaja dejavnosti, pa se je potrebno zavedati, da malo delo, ob 140.000 mikro (do 10 zaposlenih) podjetij v Sloveniji, in ob tem da lahko vsako zaposli le 6 malih delavcev, namesto dveh redno zaposlenih, prinaša v našo družbo 870.000 malih, ne sigurnih in slabo plačanih delovnih mest namesto 290.000 rednih zaposlitev.

Osnovni namen ZMD naj bi bil omogočiti fleksibilno in hitro dostopno obliko dela. Kvote so postavljene za zaščito brezposelnih, vendar povzročijo omejene zmožnosti za izvedbo določenih sezonskih dejavnosti. Torej ZMD sam v sebi zasleduje dva nasprotujoča si cilja, na eni strani želi omogočiti fleksibilno obliko dela in s tem pozitivne lastnosti študentskega dela prenesti na ostale družbene skupine, po drugi strani pa z urnimi in davčnimi omejitvami to fleksibilnost izenačuje. Do te kontradiktornosti prihaja ravno zaradi tega, ker se v enem zakonu združujejo tri povsem različne skupine, katere bi se morale obravnavati ločeno, s posebno ureditvijo specifično za vsako izmed njih.

Ob uvedbi malega dela lahko pričakujemo, da bo ta oblika dela še ugodnejša krinka za prikritje dela na črno, saj tudi izkušnje iz Nemčije kažejo, da ob uvedbi malega dela ni prišlo do odprave dela na črno. V Nemčiji so ugotovili, da se prehoda v redno obliko zaposlitve ne da nadzirati, saj inšpektorji s težavo odkrivajo kršitelje, ki bi prekoračili 15 urno omejitev. Prav tako so izkušnje iz Nemčije pokazale, da je prehod v redno zaposlitev le 10 odstoten, med tem ko so zadnje raziskave pokazale, da je prehod iz študentskega dela v redno delovno razmerje več kot 60 odstoten.

Prav tako malo delo ne bo odpravilo podaljševanje študija zaradi dela preko študentskih servisov, saj se je od leta 2000 do leta 2008 dolžina dodiplomskega študija podaljšala iz 5,9 na 6,3 let. Dolžina prejšnjega univerzitetnega študija pa le iz 6,7 na 6,9 let, kar dokazuje, da je vzrok za predolg študij drugje kot zatrjuje MDDSZ. Prav tako morajo dijaki in študenti zaradi nepopolne štipendijske politike dodatno delati.

Obremenitev malega dela se po novem povečuje na 38.09 odstotka, kar je skoraj primerljivo z rednim delovnim razmerjem. Letna primerjava pokaže, da bo na letni ravni malo delo v primerjavi s trenutnim študentskim delom za enako vsoto letno (1200 bruto) za delodajalca celo manj obremenjeno, saj bodo stroški delodajalca za 53,73 evrov manjši. Vendar pa bodo zaradi tega študenti in dijaki imeli za 14.97 odstotkov manj sredstev, ki jih bodo morali od svojega zaslužka nameniti socialnovarstvene prispevke. V kolikor bodo dijaki in študenti želeli pridobiti enaka sredstva (100 evrov neto) bodo delodajalci obremenjeni za dodatnih 194.19 evrov. Prav tako pa bo dijak ali študent moral dodatno oddelati 4,5 ur. Malo delo bo podobno obremenjeno kot redno delovno razmerje, malim delavcem bo prinašalo manj varnosti zaposlitve, opravljalo pa se bo lahko na vseh delovnih mestih, zato bodo delodajalci zaradi lažjih postopkov odpuščanja več zaposlovali preko malega dela.

Ob primerjavi trenutnega sistema in sistema ZMD lahko ugotovimo, da se bodo bremena vplačevanja tako za zdravstveno kot pokojninsko zavarovanje v celoti prenesla na uporabnike, torej tudi na dijake in študente. S tem se povečuje diskriminacija, saj bodo dijaki in študenti zavarovani že po statusu, vplačevali bodo enako zavarovanje preko malega dela (14,97 odstotkov), nekateri dijaki in študenti določenih študijskih programov že sedaj dodatno vplačujejo prispevke za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

ŠOS se zdi neprimerna trditev MDDSZ, da je potrebno omejiti študentsko delo, da bo študent lahko študiral. Pri tem MDDSZ pozablja, da v Sloveniji ni zadostne štipendijske politike, ki bi šolajoči se mladini omogočala finančno vzdržnost študija brez študentskega dela kot pomembnega vira dohodka. Kljub zagotovilom MDDSZ, da se bo število državnih štipendij povečalo, ŠOS na podlagi preteklih izkušenj poudarja, da bo rezultat viden šele s 1. septembrom 2011. Do takrat bo še vedno del študentov ostal brez možnosti pridobitve državne ali druge štipendije. Zastavljen cenzus se sicer v tem trenutku zdi prepričljivo visok in naj bi omogočal dostopnost do državne štipendije večjemu krogu upravičencev, vendar ob nejasnem učinku različnih vrst premoženja na dohodek družine ali zaslužki preko študentskega dela, še vedno lahko del študentov iz socialno šibkejšega okolja ostane brez državne štipendije. Potrebno pa je pripomniti, da tudi obljubljeno povečanje državnih štipendij še vedno ne zajema vseh študentov in da si bo moral marsikateri študent še vedno reševati svoj socialni položaj z delom.

»Poslanci danes odločajo ne samo o ZMD, ampak tudi o prihodnjem položaju dijakov, študentov, brezposelnih in upokojencev. Medtem ko bo zadnjim morebiti omogočen dostop do dodatnega zaslužka ob njihovi prenizki pokojnini, pa bo za mlade pomenil izgubo pomembnega dohodka. Posledice lahko vodijo v opuščanje študija, nižanje izobrazbe in nedosegljive redne zaposlitve,« je zaskrbljena Katja Šoba, predsednica ŠOS.