| Komisija Državnega sveta podprla prizadevanja ŠOS za višji cenzus državnih štipendij |
|
(Ljubljana, 15. april 2009)
Na včerajšnji seji Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport so državni svetniki izrazili podporo stališču Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), ki zahteva zvišanje cenzusa za državne štipendije na 70 % minimalne plače za vse tiste, ki se šolajo oz. študirajo izven kraja bivanja.
V predlogu sprememb Zakona o štipendiranju je naveden cenzus v razponu od 66 % do 68 % za tiste, ki se šolajo oz. študirajo izven kraja bivanja. Po mnenju ŠOS takšen cenzus ne prinaša dovolj štipendij, da bi jih dobili vsi tisti, ki so do štipendij že bili upravičeni glede na cilje Zakona o štipendiranju. ŠOS je sicer spremembe Zakona o štipendiranju pozdravil, saj se zaveda, da brez zakona ne bo mogoče podeliti 5.000 štipendij več. Tako je predlog ŠOS, da se zakon sprejme v obliki, kjer je dodatni razpon cenzusa za študente, ki se šolajo oz. študirajo izven kraja bivanja, določen med 66 % in 70 %. V nasprotnem primeru se utegne zgoditi, da podobno kot v letu 2008, sredstva postavke za štipendije ne bodo realizirana, štipendije ne-podeljene, študentje pa bodo ostali brez možnosti za študij.
ŠOS vztrajno zagovarja višji vstopni cenzus, saj je tudi izkušnja izvajanja Zakona o štipendiranju sprejetega leta 2007 pokazala, da se resnična dostopnost do štipendij kandidatov poveča samo z višjim cenzusom. Ob tem ŠOS izpostavlja, da je prejšnja vlada zagotovila na proračunski postavki dovolj sredstev za znatno povečanje števila štipendij, ni pa postavila dovolj visokega cenzusa, ki bi omogočili dostopnost do državnih štipendij. Pri tem tako država ni izpolnila svojih obljub in niti ciljev sprejemanja Zakona o štipendiranju in tudi ne zavez, ki jih je podala svojim partnerjem na tem področju. Tako je ravno prenizek cenzus lansko leto že povzročil ne-podeljevanje državnih štipendijah. Vlada je letos brez soglasja in vednosti študentov, z obrazložitvijo, da sredstva lani niso bil a porabljena, v rebalansu proračuna, višino postavke za štipendije znižala. V tem kontekstu ŠOS ostro zavrača razlog pod-realizacije, ki jo je in jo bo še v naprej določal prenizek vstopni cenzus. Ob dejstvu, da je letos brez štipendij ostalo kar 20.000 prosilcev je znižanje postavke za štipendije v višini 6,8 milijonov evrov nerazumljivo, sploh v luči dejstva, da se je vlada v ostalih podobnih primerih odzvala drugače. Ostali socialni transferji pa so se povišali za 140 milijonov evrov. V tem pogledu nesoglasje ŠOS k Zakonu o štipendiranju ni poziv zakonodajni veji, da zakona ne sprejme, pač pa, da ga spremeni na način, ki bo za študente pravičen. Za ŠOS je nesprejemljivo, da je letos vsak tretji prosilec ostal brez državne (socialne) štipendije. Prav tako ima dejstvo, da posameznik ostane brez štipendije poseben negativen vpliv na študij tistih, ki živijo daleč od univerzitetnih središč. S predlagano spremembo cenzusa za najbolj oddaljene na 70 % minimalne plače, bi lahko do štipendij prišlo kar do 3.000 tistih, ki jih ta trenutek zelo potrebujejo. |
| < Nazaj | Naprej > |
|---|