(Ljubljana, 25. maj 2010)

Na današnji izredni seji Državnega zbora bodo poslanci obravnavali predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), s katerim se Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) ne strinja. Predlog ZUPJS ukinja državne štipendije mladoletnim dijakom. S tem bi se število dijakov z državno štipendijo zmanjšalo iz 23.000 na 18.000, saj bodo ob državno štipendijo vsi razen dijakov četrtih letnikov. Poleg tega pa se ukinja tudi otroški dodatek staršem polnoletnih otrok. Tako bi otroške dodatke po novem prejemali le starši mladoletnikov. Kljub nasprotovanju številnih dijakov na sredinih demonstracijah pa so poslanci že pretekli teden sprejel predlog Zakona o šolski prehrani, ki ukinja brezplačno malico za dijake. ŠOS se sprašuje, kako lahko poslanci kljub vsem dogodkom v zadnjih dneh, še vedno sprejemajo zakonodajo, ki zmanjšuje socialne pravice dijakov in študentov.

Poslanci Državnega zbora so naslednji dan po sredinih demonstracijah, torej v četrtek, 20. maja, že sprejeli Zakon o šolski prehrani, ki dijakom ukinja brezplačno malico. Sedaj je na vrsti ZUPJS, ki mladoletnim dijakom ukinja državne štipendije, staršem pa otroški dodatek za otroke nad 18 let.

V šolskem letu 2008/09 je za državno štipendijo zaprosilo slabih 40.000 dijakov, dodeljenih pa je bilo le 23.000. Iz tega je razvidno, da je potreba dijakov po državnih štipendijah velika, kljub temu, da osnovna državna štipendija znaša le 36 evrov, kar pomeni, da je sicer izredno nizka, a za skoraj polovico dijakov nujno potrebna. Poleg tega se z ukinjanjem državnih štipendije za mladoletne dijake omejuje njegova samostojnost, saj so bili dijaki do sedaj delno finančno neodvisni kot prejemniki državne štipendije. Dijaki si bodo ob ukinitvi državne štipendije morali finančno samostojnost zagotavljati preko študentskega dela, kar pomeni da se bo s tem spodbujalo študentsko delo za dijake.

Študentom pa ZUPJS v popolni meri ne nadomešča otroškega dodatka. Novi ZUPJS obljublja več štipendij, saj se z novim cenzusom povečuje dostopnost, vendar pa bo na višino in dostopnost študentove državne štipendije še vedno vplivalo celotno premoženje njegove družine, s čimer se ne upošteva njegova samostojnost. Prav tako na višino državne štipendije vplivajo socialne pomoči, ki jih pridobi njegova družina, od katere je večinoma študent že ločen, kar dodatno povečuje vprašanje glede koncepta samostojnosti študentov.

ŠOS je sicer podprl prizadevanje države pri uveljavitvi enotne vstopne točke za uveljavljanje pravice do socialnih transferjev, vzpostavitev centralne evidence pravic iz javnih sredstev in povezavo informacijskih sistemov, s čimer bi prišlo tudi do določene stopnje povečanja pravičnosti do prejemanja socialnih transferov. Vendar pa ŠOS ob tem ugotavlja tudi, da gre trenutna predlagana reforma socialne zakonodaje »korak predaleč«, saj preveč restriktivno in agresivno obravnava različne vrste premoženja upravičencev, ukinja državne štipendije za dijake in otroške dodatke za študente, ob tem pa v povezavi z ostalimi socialnimi zakoni še vedno predvideva uveljavitev politike aktivacije, ki bo vsem brezposelnim pogojevala dostop do socialnih transferov s sprejetjem vsakega »malega« dela. Ob tem se ŠOS tudi sprašuje, kako lahko poslanci kljub vsem dogodkom v zadnjih dneh, še vedno sprejemajo zakonodajo, ki zmanjšuje socialne pravice dijakov in študentov.