(Ljubljana, 7. december 2011) Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) opozarja na nerealizirane obljube, ki naj bi jih prineslo izvajanje Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) ni prepričalo ŠOS s svojimi argumenti, saj v zadnjem času na konkretna vprašanja odgovarja nejasno, prav tako pa je MDDSZ nekatere dogovorjene stvari kršila.

ŠOS in DOS sicer podpirata prizadevanje države pri uveljavitvi enotne vstopne točke za uveljavljanje pravice do socialnih transferjev, vzpostavitev centralne evidence pravic iz javnih sredstev, vendar se je v zadnjem letu ugotovilo, da MDDSZ temu ni namenilo dovolj časa. Veliko bolj kritično pa je dejstvo, da spremembe, ki jih ZUPJS prinaša, močno vpliva na celotno socialno politiko Republike Slovenije.

Ob tem je potrebno poudariti, da MDDSZ pri pripravi ZUPJS ni upoštevalo študentov, dijakov, ostalih socialnih partnerjev ali celo strokovne javnosti. Žal niso ne ŠOS ne DOS uslišali eno leto in pol, vse od februarja 2010.

PROBLEMATIKE ZAKONA O UREJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV

1. SPREMINJANJE KONCEPTA SOCIALNE POMOČI

Generalno nasprotujemo nekaterim načelom obravnave prosilcev, ki so razvidni iz zakona, saj je očitno, da se pripravlja premik od upoštevanja članov živečih v določenem gospodinjstvu k upoštevanju celotne družine oz. družinske skupnosti, ki pa v večini primerov realno ne prebiva več skupaj. S takšnim premikom obravnave se vsiljuje zastarel pristop večgeneracijskih življenjskih skupnosti. Reforma socialnega sistema RS s tem premikom k večgeneracijski odgovornosti in oskrbe šibkejših vnaša v sistem pogoj, da so upravičenci aktivnosti, v koliko želijo biti  upravičeni do socialne pomoči. S tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi med krivdnimi razlogi (28. Člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih) tudi nekaj takih, pri katerih je oseba, ki zaprosi za socialno pomoč, v podrejenem položaju. Za primer se navaja:

»28. člen ZvarPre. (1) Do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane.«

Državljani Republike Slovenije so se na referendumu o malem delu zaščitili pred tem uvajanjem prekernega dela, kjer bi brezposelni morali sprejeti vsako takšno delo.

ŠOS in DOS prav tako nasprotujeta spremembi koncepta pomoči države v delu, kjer se socialna pomoč spreminja v socialni kredit, kar se je zgodilo s spremembo vrstnega reda, medsebojnega vpliva pomoči in spreminjanja razmerji med socialnimi pomočmi.

Trenutno povečevanja deleža denarno socialne pomoči (DSP) nasproti državni štipendiji in otroškemu dodatku predstavlja tudi večanje deleža, ki ga bodo morali potomci posameznika, ki je prejemal DSP, vrniti državi po njegovi smrti. Ne samo, da država s tem zakonom razglaša večjo uporabo pravice države po Zakonu o dedovanju  (128. členu), po katerem se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Logika se širi tudi na varstveni dodatek, ki ga ureja zakon o socialno varstvenih prejemkih, na katerega Centri za socialno delo (CSD) uveljavljajo vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiško knjigo in omejitve pri dedovanju zaradi zavarovanja pravice države na podlagi 128. člena Zakona o dedovanju.

2. NEPOTREBNO SANKCIONIRANJE PROSILCEV

Nerazumljive in popolnoma nepotrebne so tudi sankcije za nepravilno upoštevanje vrstnega reda zaprošenih socialnih transferov, ki se v nekaterih določbah obravnavajo za celotno družino, v nekaterih določbah pa so sankcije usmerjene le na posameznega upravičenca, vendar pa ob tem učinkujejo za celotno družino.

Zaskrbljeni smo na tem, kakšne posledice bo v praksi nosila določba 2. odstavka 8. člena ZUPJS, ki pravi, da bo center za socialno delo v primeru, da bo vlagatelj uveljavljal določen prejemek v nasprotju z vrstnim redom iz 7. člena, v materialni položaj posameznika oziroma družine štel tudi denarni prejemek, do katerega bi bil vlagatelj upravičen, če bi uveljavljal prejemke v skladu z vrstnim redom iz 7. člena, čeprav tega prejemka dejansko ne bo dobil.

Bojimo se namreč, da bo vse preveč vlagateljev zaradi njihove nevednosti, da morajo denarne prejemke iz javnih sredstev na enotni vlogi uveljavljati po določenem vrstnem redu, kaznovani s tem, da določenega denarnega prejemka ne bodo prejeli na svoj račun, kljub temu pa se jim bo ta denarni prejemek štel v njihov materialni položaj pri uveljavljanju pravice do naslednjega denarnega prejemka v vrstnem redu. Posledično lahko pride do tega, da določeni vlagatelji zaradi tega izgubijo pravico do naslednjega denarnega prejemka v vrsti, saj zaradi upoštevanja predhodnega denarnega prejemka, ki ga vlagatelj sicer sploh ne dobi, v materialni položaj vlagatelja lahko presežejo materialni cenzus za upravičenost do naslednjega denarnega prejemka.

Pri tem je vsekakor največje vprašanje in neznanka kako učinkovito in pozorno bodo v praksi na centrih za socialno delo obveščali vlagatelje v skladu s 1. odstavkom 8. člena, saj se vsekakor lahko zgodi, da določen vlagatelj zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ostane neobveščen glede dolžnosti uveljavljanja pravice do denarnih prejemkov iz javnih sredstev po določenem vrstnem redu.

3. KRITIKE VŠTEVANJA NOVIH DOHODKOV IN PREMOŽENJ V CENZUS

a. VŠTEVANJE NOVIH DOHODKOV V CENZUS
Čeprav se v ZUPJS-u povečuje cenzus za državne štipendije, pa ZUPJS pri podeljevanju socialnih pomoči, h katerim spadata tako otroški dodatek kot državna štipendija, upošteva kar trinajst dodatnih dohodkov, ki prej v to niso bili všteti.

Radi bi opozorili tudi na to, da se po novem zakonu (ZUPJS) pri upravičenosti do državne štipendije pri materialnem položaju študenta in njegove družine upošteva veliko novih vrst dohodkov, ki se po trenutnem Zakonu o štipendiranju ne štejejo pri ugotavljanju materialnega položaja. Med te nove vrste dohodkov med drugimi spadata tudi pomoči v obliki denarnih sredstev, ki ji oseba prejme od humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, zmanjšani za minimalni dohodek, do katerega bi bila oseba upravičena, če ne bi imela drugih dohodkov.

Dohodki, ki se po stari zakonodaji niso upoštevali, se pa upoštevajo po novem sistemu so: dohodki prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka in dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, redna denarna socialna pomoč, osnovna višina državne štipendije, dodatek glede na dohodek v družini štipendista pri Zoisovi štipendiji, dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje, dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, rente iz življenjskega zavarovanja, prejemki za delo pripornikov in obsojencev, plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah, pomoči v obliki denarnih sredstev, ki jih socialno ali drugače ogrožene osebe prejmejo od humanitarnih in invalidskih organizacij ter dobrodelnih ustanov namenjene za preživetje.

Poleg že omenjenega pa velja opozoriti tudi, da se v premoženje družine po novem upošteva tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, pri čemer so iz zakona umaknili varovalno določbo, da se te dohodki ne upoštevajo, če vlagatelj dokaže, da jih upravičenec iz razlogov, na katere ne more vplivati, ne prejema.

ŠOŠ meni, da večina dohodkov, ki se bodo po novem upoštevali v premoženje vlagatelja in njegove družine ni primerna za upoštevanje v družinski cenzus, saj so sami po sebi namenjeni aktivnemu reševanju materialne stiske posameznika in bo njihovo upoštevanje destimuliralo vlagatelja, da poskuša sam pridobiti sredstva za reševanje finančnih težav z aktivnostjo in vloženim delom.

To je vsekakor zelo negativna sprememba, ki jo prinaša ZUPJS, saj so te vrste denarne pomoči v večini primerov namenjene reševanju trenutne in kratkotrajne stiske posameznika, ki se nepričakovano znajde v hudi socialni stiski. Te denarne pomoči tudi niso trajne oziroma ponavljajoče narave, saj so večinoma enkratne in posledično take denarne pomoči ne morejo izboljšati materialnega položaja posameznika oziroma družine v taki meri, da bi to pokrilo izpad celoletne državne štipendije v prihodnjem letu. Na račun enkratne pomoči od neke dobrodelne ustanove ali humanitarne organizacije zaradi izrednih okoliščin namreč študent lahko izgubi državno štipendijo prihodnje leto, kar pa je za nas vsekakor nedopustno. Namesto, da bi posamezniku oziroma družini po prejetju take pomoči omogočili normalno nadaljevanje življenja, jih s tem postavljamo samo še v slabši položaj kot pa bi ga imeli, če te pomoči ne bi prejeli, saj študent ravno zaradi tega lahko izgubi celoletno državno štipendijo.

S tem se omejuje tudi pomoč, ki jih izvajajo študentske organizacije, saj lahko kot primer navedemo Fundacijo Študentski tolar (FŠT), ki je opredeljena kakor ustanova in se za njeno poslovanje uporabljajo določbe zakona, ki ureja ustanove, se prejemki, ki jih študenti prejmejo od FŠT, upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja in sicer tako, da se od zneska, ki ga bo študent dobil od FŠT zmanjša za višino minimalnega dohodka, ki bi mu pripadal, če ne bi imel drugih dohodkov.

b.  UPOŠTEVANJE CELOTNE VSOTE ŠTUDENTSKEGA DELA V CENZUS
ŠOS je zelo razočaran nad prelomljeno obljubo MDDSZ, da se bo za nove državne štipendije študentsko delo se v cenzus štelo v celoti in brez zmanjšanja za posebno osebno olajšavo upošteva v materialni položaj družine. ŠOS je večkratno opozarjal MDDSZ, da trenutni veljavni Zakon o štipendiranju bolje obravnava dijake in študente pri upoštevanju zaslužkov preko študentskega dela . Glede na dejstvo, da je v letu 2009 kar 58 % študentov in dijakov zaslužilo preko študentskega dela do 2.000 € in še dodatnih 25 % do 4.000 €, potem ne razumemo politike MDDSZ, če želijo povečati število prejemnikov državnih štipendij. Kako bodo novi študenti, ki so v letu 2011 morali delati, ker niso prejeli štipendije, sedaj kandidirali za štipendijo, če se jim šteje CELOTNO študentsko delo (ne samo nad olajšavo). 

Prav tako je država prelomila obljubo po novem najvišjem cenzusu, ki bi bil za prosilce določen na 64 %, saj so za dve leti onemogočili najvišji razred. Sedaj dobijo štipendijo le tisti, ki dosegajo dohodke v višini 53 % neto povprečne plače na družinskega člana. S tem se realno cenzus ne povečuje iz 483  € na 627 €, ampak samo na 519 €. Torej se povečuje le za 36 €. Ravno razlika med starim in pričakovanim novim cenzusom bi bila 200 EUR, kolikor so tudi povprečno mesečno zaslužili preko študentskega dela tisti, ki si morajo sami pridelati svojo štipendijo. S tem ko ni uveljavljen zadnji razred se realno ne povečuje krog štipendistov, z upoštevanjem celotnega študentskega dela pa se krog še dodatno oži.

a. VŠTEVANJE NOVIH PREMOŽENJ V CENZUS
Med novimi premoženji, ki se bodo vštevala v premoženje vlagateljev velja na prvem mestu omeniti nepremično premoženje, ki presega velikost »primernega stanovanja«. Pri tem zakonodajalec ne poda natančnega odgovora na vprašanje koliko je takšnih študentov po njihovih simulacijah, ki bi lahko izgubili štipendijo. MDDSZ poda le nekaj smernic za ugotavljanje primernega stanovanja.

Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj:
Število članov gospodinjstva Površina stanovanja brez plačila lastne udeležbe in varščine Površina stanovanja s plačilom lastne udeležbe in varščine
1-člansko od 20 m2 do 30 m2 od 20 m2 do 45 m2
2-člansko nad 30 m2 do 45 m2        nad 30 m2 do 55 m2
3-člansko nad 45 m2 do 55 m2        nad 45 m2 do 70 m2
4-člansko nad 55 m2 do 65 m2        nad 55 m2 do 82 m2
5-člansko nad 65 m2 do 75 m2        nad 65 m2 do 95 m2
6-člansko nad 75 m2 do 85 m2        nad 75 m2 do 105 m2

*Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2.

Če je površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja, izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin in vrednostjo primernega stanovanja.

Pri tem ŠOS opozarja, da še ni dokončno znano, koliko bo vrednost nepremičnin vplivala na cenzus, saj so lahko zaradi napihnjenih tržnih vrednosti nepremičnin oškodovani tisti dijaki in študenti, ki izhajajo iz ruralnega okolja. Večje medgeneracijske družinske stanovanjske enote (hiše) povečujejo povprečno vsoto bivalne površine, s čimer se povečuje tudi premoženje, ki se všteva v cenzus. To premoženje se upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja. Tudi ta premik miselnosti od državljanov Slovenije protiustavno zahteva (predvideva), da  morajo državljani s svojim premoženjem podjetno ravnati.

4. CELOVITO IN ENOVITO UREJANJE PODROČJA ŠTIPENDIRANJA

Študentska organizacija Slovenije se zaveda nujnosti sprejema učinkovitega Zakona o štipendiranju (ZŠtip), predvsem pa še vedno zagovarja celovito urejanje področja štipendiranja v enem zakonu. MDDSZ in ŠOS sta se dogovorila le za začasni premik državnih štipendij v drugi procesni zakon (ZUPJS) zgolj zato, da bi bilo štipendij več in da bi bile višje ter bi bile študentom zagotovljene že v začetku leta 2011 (kar je bila takratna obljuba MDDSZ). MDDSZ je obljubil tudi, da se bo področje štipendiranja ob uveljavitvi Zakona o štipendiranju iz ZUPJS v celoti preneslo na novi Zakon o štipendiranju in da se štipendije v ZUPJS ureja zgolj prehodno, z namenom da se v letu 2011/2012 podelijo višje štipendije po novem zakonu. To se ni uresničilo, saj ZUPJS ni bil sprejet v načrtovanem okvirju. Čas uveljavitve ZUPJS se je z začetka leta 2011 premaknil najprej na 1. 6. 2011, nato za štipendije na 1. 9. 2011, sedaj pa na 1. 1. 2012.

ŠOS kritizira dejstvo, da je bil Zakon o štipendiranju umaknjen iz zakonodajnega postopka, saj je ŠOS želel ta zakon izboljšati preko amandmajev. Zato trenutna ureditev državnih štipendij v ZUPJS ni sprejemljiva tudi zaradi tega, ker se s tem obravnava državno štipendijo zgolj kot socialni transfer, čeprav je sam minister Svetlik na novinarski konferenci po 1. nujni seji Sveta vlade za študentska vprašanja (25. marca 2009) ponazoril, da ima štipendija tako socialno in razvojno funkcijo in da se bodo državne štipendije iz enotnih socialnih transferov izključile ravno zaradi te razvojne funkcije.

5. UREDITEV VRAČILA NEUPRAVIČENO PREJETIH JAVNIH SREDSTEV (ŠTIPENDIJE)

Nadalje je potrebno opozoriti tudi na neprimernost ureditve področja vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev, med katere po novem spada tudi državna štipendija. Namreč ZUPJS po novem pri morebitnem odlogu vračila in obročnem vračilu neupravičeno prejete štipendije upošteva le eno okoliščino in sicer socialni položaj posameznika (višina lastnega dohodka osebe, ki mora vrniti državno štipendijo ter njen socialni in gmotni položaj), medtem ko se pri odpisu vračila štipendije navezuje na kriterije za odpis davčnega dolga davčnim zavezancem – fizičnim osebam. Kriteriji za odpis davčnega dolga fizičnim osebam pa se po 101. členu Zakona o davčnem postopku ponovno dotikajo samo socialnih okoliščin posameznika. Kot utemeljen razlog za odlog vračila/obročno vračilo/odpis vračila državne štipendije torej ni več podanih utemeljenih razlogov starševstva in dalja časa trajajoče bolezni oziroma poškodbe ali invalidnosti I. kategorije, ki vsekakor lahko bistveno vplivajo na opravljanje študija in posledično na nastop obveznosti vračila državne štipendije, saj se šteje, da je državna štipendija neupravičeno prejeta le v primeru, da študent ne opravi uspešno letnika, za katerega je prejemal državno štipendijo. Študent, ki zaradi omenjenih razlogov po svoji krivdi ni uspešno zaključil letnika, po novem torej nima nobene možnosti pri vračilu državne štipendije.

Poleg tega pa se po novem odpis vračila državne štipendije izenačuje z odpisom davčnega dolga, kar je popolnoma neprimerno in nelogično glede na funkcijo ter namen, ki ga nosi davčni dolg oziroma državna štipendija, prav tako so okoliščine v katerih lahko pride do davčnega dolga in vračila državne štipendija popolnoma drugačne. Eno z drugim namreč nima niti ene skupne točke po kateri bi se zadeve lahko podobno urejale.

6. ODVZEM PRAVICE DO ŠTIPENDIRANJA TUJCEM

ZUPJS odvzema tudi dostop do socialne štipendije tujim študentom, ki študirajo v tujini. S tem se krči dostopnost mnogim tujim študentom, ki so imeli pravico do državne štipendije po še vedno veljavnem Zakonu o štipendiranju, vendar ZUPJS odpravlja te člene (8. člen ZŠtip). Ob tem je potrebno navesti, da trenutno v Sloveniji študira okoli 2.000 tujih študentov.

Takšno nepravno stanje, ki ločuje tuje študente v tri skupine, kaže na nepripravljenost in nedoslednost zakonodajalcev:
• Tuji študenti, ki so že prejemali državno štipendijo, in so vložili vlogo za podaljšanje pred 1. decembrom, bodo štipendijo prejemali do zaključka šolskega leta oktobra 2012.
• Tuji študenti, ki so prvič zaprosili za državno štipendijo pred 1. decembrom, jo bodo prejemali le do 1.1.2012.
• Tuji študenti, ki so prvič zaprosili za državno štipendijo po 1. decembru, do nje niso upravičeni.

S tem da so 1. decembra na Centrih za socialno delo že začeli pobirati vloge za nov zakon, ki ni še v veljavi, s tem pa torej za en mesec kršijo pravice vsem, ki bi lahko prejemali socialne transfere po starem zakonu.

7. ODVZEM DRŽAVNIH ŠTIPENDIJ MLADOLETNIM DIJAKOM

Dijaška organizacija Slovenije (DOS) si še vedno prizadeva, da bi dijaki tudi še naprej prejemali državno štipendijo. ZUPJS mladoletnim dijakom odvzema državno štipendijo, čeprav bi jo morali prejemati do zaključka izobraževanja (do konca srednje šole). S tem bo 18.000 mladoletnim dijakom, ki že prejemajo državno štipendijo, ta postavljena v »mirovanje«. To pa ne pomeni nič drugega kot odvzem že pridobljene pravice torej odvzem državne štipendije. Pri tem je potrebno omeniti, da so upravičenci do državne štipendije, pravico do državne štipendije po starem oziroma trenutno veljavnem Zakonu o štipendiranju pridobili za čas trajanja študijskega programa. To izhaja iz 44. člena trenutno veljavnega Zakona o štipendiranju, ki je pravil, da se o dodelitvi državne štipendije in Zoisove štipendije odloči za obdobje od vložitve zahtevka oziroma z dnem vpisa v izobraževalni program do konca izobraževalnega programa, kar pomeni, da se pravica do državne štipendije dodeli za celotni izobraževalni program. Tudi to so kljub nasprotovanju ŠOS in DOS z ZUPJS spremenili. Prav tako to izhaja tudi iz samega namena štipendiranja, saj so štipendije in spodbude za izobraževanje namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje izobrazbene ravni upravičencev, kar pa se lahko doseže le, če upravičenec konča celoten izobraževalni program (2. člen Zakona o štipendiranju).

8. RETROAKTIVNOST

Ugotovljeno je tudi, da bodo Centri za socialno delo po uradni dolžnosti revidirali tudi do 600.000 odločb za socialne transfere. V primeru, da se bo za katerega koli člana družine  uveljavljalo socialne transferje, se bo moralo na novo ugotoviti dohodke družine, po pogojih, ki jih določa ZUPJS. Dejstvo je, da tako CSD niti MDDSZ v svojih odgovorih na vprašanja DOS niso bili izčrpni. Zgodi se lahko, da polnoletni dijak ali študent izgubi štipendijo, čeprav jo je že pridobil. V kolikor dobi študent ali dijak  višjo štipendijo, je to zakonsko dovoljeno. V kolikor pa dobita manjšo ali je niti ne dobita, pa se krši načelo retroaktivnosti. Svetujemo, da se v primeru vlaganja vlog za pridobitev katerekoli pravice iz ZUPJS pred tem posvetujejo s pristojnim CSD, ki jim bo dolžan natančno obrazložiti vse morebitne posledice.
 
Tako bodo državne štipendije odvzete ne samo dijakom, ki so že dobili državno štipendijo do zaključka izobraževanja, ampak bo ZUPJS že 1.1.2012 odvzel državne štipendije tudi tistim, ki so jo v tem študijskem/šolskem letu na podlagi odločbe prejeli do zaključka šolskega leta. Na ta način se povečujeta pravna negotovost in nezaupanje v pravno državo.
Za oba zgornja primera DOS vodi akcijo zbiranja podpisov peticije za vrnitev državnih štipendij mladoletnim dijakom. Podpise pošljite po navadni pošti na naslov Dijaška organizacija Slovenije, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, najkasneje do 30. decembra 2011. Prav tako bo DOS bo zato pomagal vsem dijakom, ki bodo želeli vložiti v ustavno presojo takšno kršitev pravic.

V kolikor boste naleteli na težave pri zbiranju podpisov ali boste potrebovali dodatne informacije, se nemudoma obrnite na nas preko elektronske pošte E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript ali preko telefonske številke 040 632 865 (Peter Rangus).

9. OTROŠKI DODATKI NISO NADOMESTILO

DOS je jasno zagovarjal stališče, da državna štipendija predstavlja del samostojnosti dijakov. Državna štipendija je predstavljala finančno neodvisnost, medtem ko je narava otroških dodatkov drugačna.

Ob tem je potrebno izpostaviti zavajanje MDDSZ, da naj bi država tem mladoletnim dijakom nadomestila državne štipendije z višjimi otroškimi dodatki. Tako naj bi se po novem za 137 EUR državne štipendije in 114 EUR otroškega dodatka, družina zadovoljila z 168 EUR novega otroškega dodatka. Po novi lestvici otroških dodatkov bi tak dijak prejel le za 54 EUR višji otroški dodatek, ki pa ga ne bi prejel on, ampak njegova družina. Tako bi posamezni dijak po novem sistemu prejel najmanj 84 EUR dohodkov manj, v to razliko pa niso všteti še dodatki: višji dodatek za prevoz, dodatek na uspeh in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, ki bi ga prejemal, če bi bil upravičen do državne štipendije. Če se je odgovornost za šolanje omenjene skupine prenesla na družino, bi se morala prenesti višina prejemkov. DOS je letos poleti na MDDSZ že predal svoj predlog povečanja osnov otroških dodatkov, vendar pa dijaki od ministrstva do danes še niso prejeli nikakršnega odziva.

Ob tem pa je potrebno povedati, da se veliko več premoženja upošteva pri ugotavljanju upravičenosti tako do otroškega dodatka kot do štipendije. DOS je razočaran nad takšno politiko, ki bo družine z dijaki kaznovala in jim v končnem izračunu zmanjšala prejemke.

10.  NIŽANJE SUBVENCIJ ZA ŠOLSKO PREHRANO ZA DIJAKE IN ZNIŽANJE DODATKOV ZA PREVOZ.

Podobno ŠOS in DOS nista pridobila dovolj podatkov, da bi lahko pozitivno ocenila učinke ZUPJS na področju dodatkov za prevoz. Dodatki za prevoz, ki so jih dobili mladoletni dijaki do sedaj preko državnih štipendij, so zagotavljali sredstva v pravi meri za pokritje stroškov prevoza. Sedanji sistem pa omogoča le subvencioniranje, kar pomeni realno znižanje cenovne pokritosti cen kart.

Ob ponovnem preverjanju Centrov za socialno delo o upravičenosti do OD ali državnih štipendij se po službeni dolžnosti preveri tudi pravice do ostalih subvencij, kar bo vplivalo tudi na subvencijo za prehrano dijakov. Tudi na tem področju zaradi večjega upoštevanja premoženja MDDSZ ni prepričalo DOS o pozitivnih, kvečjemu negativnih učinkih do dostopnosti.

Ker konkretnih izračunov teh ukrepov s strani MDDSZ nismo prejeli, smo sami poskušali zajeti učinek teh ukrepov in prišli do zaključka da prejeti ukrepi vsekakor pomenijo manj sredstev za dijake, da ne kompenzirajo izgubi štipendije in da preusmerjajo sredstva od dijaka k družini, s čimer povečujejo njegovo odvisnost od družine. V trenutnem sistemu različni dodatki, ki so zajeti v državnih štipendijah močno pripomorejo k izboljšanju dijakovega položaja, saj 17.657 dijakov zagotavlja dodatek za prevoz in 2672 dodatek za bivanje.