evidenca vpisa
ŠOS je ugotovil, da je bilo iz predloga Zakona o malem delu, 10. 9. 2010 v 33. členu umaknjeno določilo o povezovanju centralne evidence malega dela z enotno evidenco vpisov. Na ŠOS ves čas poudarjajo, da med glavne razloge zlorab študentskega dela prištevamo ravno odsotnost enotne evidence vpisov, ki onemogoča vstop v status dijaka ali študenta in s tem dostop do opravljanja občasnega in začasnega dela dijakov in študentov. Tako ocena višješolskih zavodov, kot ocena ŠOS na podlagi zadnjih analiz je, da delež fiktivnih študentov lahko predstavlja kar 30 %. ŠOS zato ponovno poziva državo, da svojo pripravljenost reševanja bistvenega problema zagotovi tudi preko zakonodajnih predlogov.

Priznavanje pokojninske dobe in delovnih izkušenj
Predlagatelj zakona je odstopil od svojih obljub pri priznavanju pokojninske dobe vsem »malim delavcem«, saj je predlagatelj v svojem predlogu vrednost ure malega dela razvrednotil za tretjino. Iz 60 na 40 minut. ŠOS pri tem opozarja, da se še vedno, ravno zaradi zgrešenih konceptualnih izhodišč, ne more pravično obračunavati pokojninske dobe različnim skupinam upravičencev, ki naj bi bili vključeni v malo delo. Prav tako je razvrednoteno malo delo, čeprav bo to imelo elemente delovnega razmerja, in ga bo možno opravljati na vseh sistemiziranih delovnih mestih, vendar z manj pravicami iz dela. Malo delo bo zaradi razvrednotenja povprečnemu dijaku ali študentu, ki bi opravili 552 ur malega dela (povprečje ur iz leta 2008), prineslo le okoli 368 ur delovne dobe oz. 46 dni. Pri rednem delovnem razmerju je tako povprečno letno 255 delovnih dni oz. 2088 ur, kar pomeni, da bodo dijaki in študenti preko malega dela v osmih letih nabrali največ 1 leto 10 mesecev in 3 dni pokojninske dobe. Tako bi  58 odstotkom dijakom in študentom iz leta 2009, ki so opravili povprečno 205 ur študentskega dela, le to prineslo le 17 dni pokojninske dobe.

Prav tako bo prihajalo do diskriminacije med posamezniki z različnimi urnimi postavkami. Mala delavca, čigar urni postavki sta 4 evre ali 6 evrov in bi opravila 720 ur (priznanih 480 ur), bosta imela priznano enako pokojninsko dobo, kar predstavlja drugo diskriminacijo glede na vplačila in iz tega pridobljene pravice.

Zaradi predpisane kratkotrajnosti malega dela podjetja ne bodo več pripravljena uvajati študente v bolj zahtevna dela (del letne kvote ur bi šel »v nič« za uvajanje). Podjetjem je smiselno institut malega dela uporabljati zgolj za enostavna dela, kjer so delavci hitro zamenljivi.

Študentske družine, mladi diplomanti, ženske
Prekernost malega dela bodo najbolj občutili mladi, mlade družine in ženske. Mladim, še posebej pa mladim družinam se bo socialni položaj z malim delom poslabšal. Zaradi ugodnih vidikov malega dela bodo delodajalci del rednih zaposlitev nadomestili z malim delom (izkušnje iz Avstrije in Nemčije). Mladi bodo še težje prišli do redne zaposlitve, iz zaposlitve ne bodo imeli nobenih pravic, delo bo kratkotrajno in slabo plačano ter ne bo nudilo nobene varnosti. Malo delo bo prispevalo k še počasnejšemu in težkemu osamosvajanju mladih. V takih pogojih se mladi zagotovo ne bodo odločali za ustvarjanje družine. Po izkušnjah iz tujine malo delo najbolj diskriminira ženske (matere).

Manj štipendij
Ocena obsega malega dela v primerjavi s študentskim delom ni izračunana. Že tako bodo na novi sistem vplivale omejitve podjetjem, malim delavcem, določena minimalna urna postavka, izbor večinoma enostavnih del, povečana obremenitev dela za dijake, študente in delodajalce, povečanje administrativnih ovir in bremen in popolnoma negotov učinek na zmanjšanje ali celo povečanje dela na črno. Zato tudi obsega sredstev za štipendije, ki se bo stekal iz dajatve iz malega dela, ni možno oceniti.

Dodatna obremenitev dijakov, študentov in delodajalcev
Ob primerjavi trenutnega sistema in sistema ZMD ŠOS ugotavlja, da se bodo bremena vplačevanja za zdravstveno zavarovanje v celoti prenesla na »male delavce«, saj bodo delodajalci vplačevali namesto 5.1 mio evrov samo še 1.6 mio evrov (kar 69 odstotkov znižanje obsega), vse ostale prispevke pa bodo morali plačevati dijaki in študenti, ki bodo predstavljali 14,97 odstotka njihovega bruto dohodka. Prav tako pa se bo za delodajalce, ki so nedavno zavrnili pokojninsko reformo, saj so ocenili, da nova najnižja osnova za plačilo prispevkov dviguje njihov letni strošek za vsaj 30 milijonov evrov, povečal tudi strošek malega dela. Ob preračunu obsega študentskega dela iz leta 2009 in preračunu izplačil manjših minimalnih urnih postavk od minimalne, se bodo stroški delodajalcem povečali od 7 – 11 odstotkov, kar predstavlja od 22 do 38 milijonov evrov.