Direktor Radia Študent doc. dr. Dejan Jelovac in direktor Mariborskega radia Študent Bojan Golčar sta na današnji novinarski konferenci opozorila, da je delovanje obeh radijskih postaj odvisno od financiranja s strani obeh študentskih organizacij univerz, njunih ustanoviteljic. Ustanoviteljica Radia Študent, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) namenja za delovanje RŠ na letni ravni več kot 35 milijonov SIT, ustanoviteljca Mariborskega radia Študent, Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) pa za delovanje MARŠ letno namenja več kot 20 milijonov. Na podlagi ustanoviteljstva radia črpata tudi podlago za pridobitev statusa študentskega medija, ki je status medija posebnega pomena.

Direktorja sta izpostavila tudi dejstvo, da kljub financiranju iz drugih virov (RŠ in MARŠ se financirata tudi iz različnih državnih in evropskih razpisov, RŠ pa ima razvito lastno dejavnost izdelave komercialnih radijskih oglasov), financiranje s strani obeh študentskih organizacij predstavlja edini stalni oz. sistemski vir financiranja. ťBrez teh sredstev bi bila pod vprašaj postavljena tudi sredstva, pridobljena z javnimi razpisi, ki ob prijavi projektov zahtevajo participacijo z lastnimi sredstvi, ta delež pa je pri mnogih razpisih med 40 in 50 odstotki vrednosti celotnega projekta,Ť je povedal direktor MARŠ Bojan Golčar. Direktor RŠ doc. dr. Dejan Jelovac pa je dodal, da sredstva, ki jih pridobijo na podlagi razpisov, lahko namenjajo le za neposredne stroške prijavljenih projektov. ťPoleg stroškov, ki jih imamo s projekti, pa moramo vsak mesec pokrivati stalne stroške delovanja, kot so amortizacija, najem oddajnika, plačilo avtorskih pravic SAZAS-u, elektrika, voda ipd. Vsi ti stroški predstavljajo več kot 1,3 milijone mesečno,Ť je še povedal Jelovac.

Odgovorna urednica MARŠ Mojca Planšak je predstavila programsko shemo MARŠ in izpostavila, da približno 50 sodelavcev radia MARŠ v 40 avtorskih oddajah tedensko poleg informiranja študentske populacije in promocije kvalitetnega in inventivnega glasbenega ustvarjanja del programskega prostora odstopa tudi pripadnikom različnih skupnosti, ki v ostalih medijih ne uspejo najti dovolj priložnosti za predstavitev svojih dejavnosti. Gre za različne (sub)kulturne, socialne, etične in druge marginalizirane skupine.

Odgovorni urednik RŠ Peter Barbarič je poskuse ministrstva, da bi radikalno poseglo v panogo študentskih servisov primerjal z bojem proti klopom na Rožniku. ťNa Rožniku je veliko klopov in najbolj uičnkovit način, da se klopov znebiš, je da požgeš celotno območje. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če bi nekdo požgal celoten Rožnik, da bi se znebil klopov. Na podoben način poskuša država reševati domnevne nepravilnosti, ki se dogajajo na področju študentskih servisov. Pri tem pa se ne zaveda, da s tem škoduje tudi tako pomembnim organizacijam, kot sta Radio Študent in Mariborski radio Študent.Ť Radio Študent je sicer najstarejši neprekinjeno delujoči radio skupnosti v Evropi, nezanemarljiv pa je tudi njegov prispevek k demokratizaciji družbe v drugi polovici 80-ih let. Na njem deluje 250 sodelavcev, ki skupaj ustvarjajo 80 oddaj tedensko.

# # #

Dodatne informacije:
Tomo Juvan
predstavnik za odnose z javnostmi
Študentska organizacija Slovenije
Dunajska 51, Ljubljana

telefon: 041 362 524
e-mail: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript