(Ljubljana, 21. marec 2011)
Dijaška organizacija Slovenije (DOS) ugotavlja, da se je položaj dijaka v letošnjem letu izjemno poslabšal. Kot vse kaže, je državi v interesu, da varčuje na šolajoči se mladini, ne pa da zagotavlja optimalne okoliščine za njihovo izobraževanje, kar bi po temeljnih načelih kvalitetnega in brezplačnega javnega šolstva morala zagotavljati.

Dijaki so že lani nasprotovali ukinitvi brezplačne malice, zbrali so več kot 20.000 podpisov in jih predali resornemu ministru. Opozarjali so na neurejeno štipendijsko politiko. Po sprejetem novem Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) dijaki mlajši od 18 let ne bodo upravičeni do državnih štipendij, v novem Zakonu o štipendiranju pa so že določeni višji kriteriji za Zoisove štipendije. Država namreč obljublja, da bodo otroški dodatki višji zaradi ukinitve štipendij mladoletnim, vendar pa je to po mnenju DOS zgolj pesek v oči. Prevozi in dijaški domovi ostajajo bistveno predragi ob ukinjanju študentskega in dijaškega dela ter vsiljevanju malega dela kot nove prekerne oblike dela.

Malo delo v povezavi z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki bo še letos stopil v veljavo, ukinja štipendijo 16.000 dijakom, ki jo že prejemajo. Štipendije naj bi se po novem zakonu podeljevale le za visokošolski študij, zato bi mladoletnim dijakom postale nedostopne, kar bi jih pahnilo v položaj, ko bi bili popolnoma odvisni od dohodka staršev, ki pa je v marsikaterem primeru majhen oz. ga tudi ni.

Otroški dodatek, ki je predviden kot nadomestilo za vzeto dijaško štipendijo, je za več kot polovico manjši od stare štipendije, prejemali ga bodo starši, kar v osnovi lahko pomeni, da bodo ta sredstva, glede na razmere v posameznih družinah, na koncu lahko končale kot sredstva za pokritje raznih stroškov ali pokritje lastnih potreb. Zagotovilo ministrstva, da so s povečanjem otroškega dodatka pokrili izpad štipendij se je kratko malo izkazalo za zavajanje.

Poleg tega so dijaki preobremenjeni s prenatrpanim učim programom, saj je v Sloveniji zastareli učni sistem, ki ne more slediti napredku in se prilagajati ostalim dejavnikom, ki se iz leta v leto spreminjajo. Bela knjiga o izobraževanju in vzgoji zamuja že skoraj mesec dni, DOS pa kljub številnim pozivom Ministrstvu za šolstvo in šport še ni uspel dobiti osnutka oziroma gradiva. DOS bo vztrajal do konca, saj gre tukaj za ključne spremembe oziroma smernice izobraževanja v nadaljnjih nekaj letih, zato bi se moralo mnenje dijakov, ki so eni od glavnih akterjev v tej zgodbi, upoštevati.

Mladi so v družbi že tako v nezavidljivem položaju. Število upokojenih generacij je vedno večje, število delovno aktivnih generacij pa vedno manjše. Breme tega bodo nosili predvsem mladi. Ti pa za uspešno medgeneracijsko reševanje težav, predvsem pri pokojninski reformi, potrebujejo redne zaposlitve. Brez rednih zaposlitev se mladi ne morejo osamosvojiti, prav tako pa ne morejo dobiti nikakršnih finančnih kreditov za nakup stanovanja.

To so spremembe, ki jih je država potrdila in so izrazito v škodo slovenske mladine in s tem posledično tudi prihodnosti države. Tako se DOS sprašuje, kaj lahko država sploh še vzame dijakom? Dijakom so vzeli: brezplačne malice, štipendije mladoletnim (večina dijakov je mladoletnih), otroške dodatke nad 18 let... Kaj bodo dijaki še imeli za žrtvovati? Ostanejo le še aktivnosti v prostem času, šport, druženje ... S čim si bodo pa to sploh lahko privoščili? Na mladih svet stoji in kako bo država funkcionirala čez nekaj let, ko pa sedaj ruši svoje temelje prihodnosti.

DOS zagovarja, da morajo mladi imeti primerne pogoje za ustvarjanje svojega življenja, družine; starši dovolj za preživljanje sebe in upokojenci dostojne pokojnine, za katere so trdo garali celo življenje. To so pravice, ki jo moramo zahtevati in nikakor ne popustiti, saj bomo drugače izgubili vse, za kar so se pretekle generacije leta in leta borile.

Dijaška organizacija Slovenije meni, da Zakon o malem delu nikakor ni primeren ne za dijake in ne za študente, kaj šele brezposelne, saj prinaša drastične omejitve dela in tudi nove oblike dela, katerih učinki niso znani. Zato DOS izraža nestrinjanje s spornimi potezami vlade, kršenju pravic in ukinjanju možnosti za dostojno izobraževanje.