| DOS predstavil raziskavo o nasilju v srednjih šolah |
|
(Ljubljana, 14. avgust 2009)
Dijaška organizacija Slovenije je danes predstavila ugotovitve raziskave o nasilju na slovenskih srednjih šolah. Zaključki so pokazali, da je bila trpinčena skoraj polovica dijakov. Kot vzrok za nasilje so dijaki najpogosteje navedli stres, ljubosumje in posameznikov videz. Podatki kažejo tudi, da se le 13 % dijakov z nasiljem še nikoli ni srečalo. Raziskava je pokazala, da se dijaki skoraj vsak dan srečujejo z različnimi oblikami nasilja. Na srednjih šolah se v večini primerov pojavlja nasilje v posredni obliki (obrekovanje, žaljenje). Ko se dijaki počutijo ogrožene se v večji meri branijo verbalno. Med ugotovitvami je razvidno, da bi se dijaki vmešali v dogajanje v primeru izvajanja nasilja posameznika nad posameznikom (42 %). Če pa skupina dijakov izvaja nasilje nad posameznikom, pa vedno manj dijakov poseže v dogajanje. 39 % dijakov nasilje samo opazuje, le 16 % pa bi se za žrtev zavzelo verbalno. Kadar pa gre za nasilje med dvema skupinama pa skoraj polovica anketiranih dijakov ne bi naredila nič. Visok je tudi delež dijakov, ki v takšnih situacijah nasilje vzpodbujajo; teh je približno 13 %. Pri odnosu med učitelji in dijaki smo dobili visok odstotek dijakov, ki izvaja nasilje nad učitelji (42 % dijakov pogosto stresa šale, 31 % pa učitelje celo žali). Iz raziskave pa je razvidno tudi, da se veliko učiteljev poslužuje verbalnega nasilja. Kar 24 % učiteljev dijake ignorira, 12 % jim podeljuje neprijetne opazke. Dijaki najpogosteje nasilje opazijo na šolskih hodnikih in v razredu. Pri primerjavi med spoloma dekleta opazijo več nasilja na stranišču in učilnicah, fantje pa v okolici šole in šolskih dvoriščih. Rezultati pričajo, da je potrebno posebno pozornost posvečati aktivnostim na šolskem hodniku in v razredu, prav tako pa je potrebno zagotoviti nadzor v okolici šole. Presenetljivi rezultati so se pokazali pri vprašanju ali bi dijaki sodelovali pri izvajanju nasilja nad dijakom, ki ga ne marajo. Kar 43 % dijakov prvega letnikov bi sodelovalo pri nasilnem dejanju nad dijakom, ki ga ne marajo. V tretjem letniku pa se ta odstotek dijakov poveča na 57 %. Dijaki tudi menijo, da se žrtvam nasilja med vrstniki nudi premalo pomoči, vendar pa so navedli, da si sami te pomoči ne želijo. Kar 57 % dijakov prvih letnikov in 56 % dijakov tretjih letnikov bi odklonilo vsakršno pomoč. Eva Semič, članica Predsedstva DOS: »Dijaki menijo, da so kazni za nasilneže ponavadi premalo stroge in premalokrat izvršene. Dijaki se tako lažje zatekajo k nasilnemu reševanju problemov, saj vedo, da ne bodo kaznovani. 53 % dijakov je mnenja, da bi morale biti kazni strožje, poleg tega pa se nagibajo k alternativnim vzgojnim ukrepom, kot so na primer pobotanje, opravljanje dobrih del in poprava škodljivih posledic ravnanj nasilnežev. Ravno zato, ker nasilje mladostnikov že predstavlja enega od načinov obnašanja, je nujno, da naredimo vse, kar je možno, da nasilje med vrstniki ne bo postalo družbeno sprejemljivo obnašanje.« Raziskavo in ugotovitve bo DOS posredoval pristojnim institucijam kot so: Urad Varuha človekovih pravic, Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za mladino ter Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. |
| < Nazaj | Naprej > |
|---|