Javni_Natecaj.jpg
RAZPIS.jpg
ureditev_polozajax.gif
studentski_memorandum.jpg
Prispevek1.gif
Prispevek2.gif
2009-07-stipendije.gif
2009-zakon-o-univerzi.gif
predlog SOS
strateski nacrt SOS
knjiga1.gif knjiga2.gif
kajpami.gif
evrostudent-07.jpg
deklaracija visokosolskih partnerjev
sova.gif
logo2a-ani-mali.gif
stalisce-do-reform.gif
manifest-slovenskih-studentov.gif
bolonjski-proces.gif
druzbeni-profil-studentov.gif



DOS poslal odprto pismo novoizvoljenim poslancem o Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

(Ljubljana, 20. december 2011)

Spoštovani!

Dijaška organizacija Slovenije (DOS) Vam, kot novo izvoljene predstavnike ljudstva, naslavlja ta poziv pred socialno katastrofo, ki se nam obeta z uveljavitvijo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) s 1. januarjem 2012. Dopustite nam možnost, da Vam obrazložimo, do česa bo pripeljal ZUPJS, v kolikor se ne bo uveljavitev zakona prestavila. Predstavniki dijakov namreč menimo, da so prihajajoče spremembe krivične, zato predlagamo vsaj začasno rešitev, in sicer za prestavitev uveljavitve določil ZUPJS.

ODVZEM DRŽAVNIH ŠTIPENDIJ MLADOLETNIM DIJAKOM

Dijaška organizacija Slovenije si že dve leti prizadeva, da bi dijaki tudi še naprej prejemali državno štipendijo. ZUPJS mladoletnim dijakom odvzema državno štipendijo, čeprav bi jo morali prejemati do zaključka izobraževanja (do konca srednje šole). S tem bo 18.000 mladoletnim dijakom, ki že prejemajo državno štipendijo, ta postavljena v »mirovanje«. To pa ne pomeni nič drugega kot odvzem že pridobljene pravice torej odvzem državne štipendije. Pri tem je potrebno omeniti, da so upravičenci do državne štipendije, pravico do državne štipendije po starem oziroma trenutno veljavnem Zakonu o štipendiranju pridobili za čas trajanja študijskega programa. To izhaja iz 44. člena trenutno veljavnega Zakona o štipendiranju, ki je določal, da se o dodelitvi državne štipendije in Zoisove štipendije odloči za obdobje od vložitve zahtevka oziroma z dnem vpisa v izobraževalni program do konca izobraževalnega programa. To pa pomeni, da se pravica do državne štipendije dodeli za celotni izobraževalni program. Tudi to so kljub nasprotovanju Dijaške organizacije Slovenije z ZUPJS spremenili. Prav tako to izhaja tudi iz samega namena štipendiranja, saj so štipendije in spodbude za izobraževanje namenjene spodbujanju izobraževanja in doseganju višje izobrazbene ravni upravičencev, kar pa se lahko doseže le, če upravičenec konča celoten izobraževalni program (2. člen Zakona o štipendiranju).

RETROAKTIVNOST IN SPREMEMBA ODLOČB JE PROTIZAKONITA

Zakon pravi, da se bo za katerega koli člana družine, ki bo uveljavljal pravico do socialnih transferjev, ponovno izvedel izračun družinskega dohodka, čeprav že ima izračun iz leta 2011. Zgodi se lahko, da tudi polnoletni dijak ali študent izgubi štipendijo, čeprav jo je že pridobil v razpisu za leto 2011/2012. V kolikor dobi študent ali dijak višjo štipendijo, je to zakonsko dovoljeno. V kolikor pa dobita manjšo ali je niti ne dobita, pa se krši načelo retroaktivnosti. 
Tako bodo državne štipendije odvzete ne samo dijakom, ki so že dobili državno štipendijo do zaključka izobraževanja, ampak bo ZUPJS že 1. januarja 2012 odvzel državne štipendije tudi tistim, ki so jo v tem študijskem/šolskem letu na podlagi odločbe prejeli do zaključka šolskega leta. Na ta način se povečujeta pravna negotovost in nezaupanje v pravno državo.

OTROŠKI DODATKI NISO NADOMESTILO

DOS je jasno zagovarjal stališče, da državna štipendija predstavlja del samostojnosti dijakov. Državna štipendija je predstavljala finančno neodvisnost, medtem ko je narava otroških dodatkov drugačna.

Ob tem je potrebno izpostaviti zavajanje Ministrstva za delo družino in socialne zadeve (MDDSZ), da naj bi država tem mladoletnim dijakom nadomestila državne štipendije z višjimi otroškimi dodatki. Tako naj bi se po novem za 137 EUR državne štipendije in 114 EUR otroškega dodatka, družina zadovoljila z 168 EUR novega otroškega dodatka. Po novi lestvici otroških dodatkov bi tak dijak prejel le za 54 EUR višji otroški dodatek, ki pa ga ne bi prejel on, ampak njegova družina. Tako bi posamezni dijak po novem sistemu prejel najmanj 84 EUR dohodkov manj, v to razliko pa niso všteti še dodatki: višji dodatek za prevoz, dodatek na uspeh in dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, ki bi ga prejemal, če bi bil upravičen do državne štipendije. Če se je odgovornost za šolanje omenjene skupine prenesla na družino, bi se morala prenesti višina prejemkov. DOS je letos poleti na MDDSZ že predal svoj predlog povečanja osnov otroških dodatkov, vendar pa dijaki od ministrstva do danes še niso prejeli nikakršnega odziva.

Ob tem pa je potrebno povedati, da se veliko več premoženja upošteva pri ugotavljanju upravičenosti tako do otroškega dodatka kot do štipendije. DOS je razočaran nad takšno politiko, ki bo družine z dijaki kaznovala in jim v končnem izračunu zmanjšala prejemke, zato Vas naprošamo, da s svojim ukrepanjem ustavite namero, ki jo prinaša ta zakon v novem letu.


NIŽANJE SUBVENCIJ ZA ŠOLSKO PREHRANO ZA DIJAKE IN ZNIŽANJE DODATKOV ZA PREVOZ.

Podobno se bo zgodilo tudi na področju dodatkov za prevoz. Dodatki za prevoz, ki so jih dobili mladoletni dijaki do sedaj preko državnih štipendij, so zagotavljali sredstva v pravi meri za pokritje stroškov prevoza. Sedanji sistem pa omogoča le subvencioniranje, kar pomeni realno znižanje cenovne pokritosti cen kart, saj mladoletni dijaki ne bodo dobili državne štipendije, s tem pa tudi ne dodatka za prevoz.

Ob ponovnem preverjanju Centrov za socialno delo o upravičenosti do otroškega dodatka ali državnih štipendij se po službeni dolžnosti preveri tudi pravice do ostalih subvencij, kar bo vplivalo tudi na subvencijo za prehrano dijakov. Tudi na tem področju zaradi večjega upoštevanja premoženja MDDSZ ni prepričalo DOS o pozitivnih, kvečjemu negativnih učinkih do dostopnosti.
Ker konkretnih izračunov teh ukrepov s strani MDDSZ nismo prejeli, smo sami poskušali zajeti učinek teh ukrepov in prišli do zaključka da prejeti ukrepi vsekakor pomenijo manj sredstev za dijake, da ne kompenzirajo izgubi štipendije in da preusmerjajo sredstva od dijaka k družini, s čimer povečujejo njegovo odvisnost od družine. V trenutnem sistemu različni dodatki, ki so zajeti v državnih štipendijah močno pripomorejo k izboljšanju dijakovega položaja, saj 17.657 dijakov zagotavlja dodatek za prevoz in 2.672 dodatek za bivanje


NEPRIPRAVLJENOST CENTROV ZA SOCIALNO DELO

Vse bolj je vprašljiva tudi pripravljenost centrov za socialno delo na ZUPJS. V okviru novega zakona bo prišlo do okoli 600.000 revidiranj, ki bodo ob neizkušenosti centrov z novim zakonom, privedle do porušenja sistema.

Ker se zavedamo, da takšen scenarij ni v interesu države, DOS predlaga sklic 1. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije še pred 1. januarjem 2012. Državni zbor naj na seji preloži začetek izvajanja ZUPJS iz 1. januarja 2012 na kasnejši datum. Menimo, da je potrebno tako temeljite spremembe še vedno uskladiti s socialnimi partnerji.

Tako bo z novimi mandati, nov veter zapihal tudi v ta jadra. Nadejamo se, da boste naš predlog ažurno preučili in odreagirali tako, kot ste vedno najbolje znali, razumsko.


Lep dijaški pozdrav,


Mitja Lešnik l.r.
predsednik

Teja Velkavrh l.r.  
Vodja



Poslano:
- novoizvoljenim poslancem/poslanskim skupinam v Državnem zboru RS
- medijem

 
Naprej >
Izdelava:
10DESET