(Ljubljana, 28. oktober 2011)
Dijaška organizacije Slovenije (DOS) je že avgusta 2009 naredila raziskavo o nasilju na slovenskih srednjih šolah. Ob ponovnem pojavu nasilja (mariborska Osnovna šola borcev za severno mejo), ki se večinoma prikrito dogaja na slovenskih srednjih šolah, DOS opozarja, da je to resen družben problem.

Raziskava DOS o nasilju na slovenskih srednjih šolah je pokazala, da se dijaki skoraj vsak dan srečujejo z različnimi oblikami nasilja. Na srednjih šolah se v večini primerov pojavlja nasilje v posredni obliki (obrekovanje, žaljenje). Zelo zgovoren pa je podatek, da je bilo trpinčenih že skoraj polovica dijakov. Zaključki so pokazali, da je bila trpinčena skoraj polovica dijakov. Kot vzrok za nasilje so dijaki najpogosteje navedli stres, ljubosumje in posameznikov videz.

Mitja Lešnik, predsednik DOS: »Na DOS se sprašujemo, ali je res potrebno še več žrtev nasilja, preden bodo pristojni začeli ukrepati. Nasilje v šolah nikakor ne sme biti tabu tema, ampak je potrebno problem nasilja reševati čim prej, ker je to resen družben problem.«

Iz raziskave DOS je bilo razvidno, da bi se dijaki vmešali v dogajanje v primeru izvajanja nasilja posameznika nad posameznikom (42 %). Če pa skupina dijakov izvaja nasilje nad posameznikom, pa vedno manj dijakov poseže v dogajanje. 39 % dijakov nasilje samo opazuje, le 16 % pa bi se za žrtev zavzelo verbalno. Kadar pa gre za nasilje med dvema skupinama pa skoraj polovica anketiranih dijakov ne bi naredila nič. Visok je tudi delež dijakov, ki v takšnih situacijah nasilje vzpodbujajo; teh je približno 13 %.

Pri odnosu med učitelji in dijaki je visok odstotek dijakov, ki izvaja nasilje nad učitelji (42 % dijakov pogosto stresa šale, 31 % pa učitelje celo žali). Iz raziskave pa je razvidno tudi, da se veliko učiteljev poslužuje verbalnega nasilja. Kar 24 % učiteljev dijake ignorira, 12 % jim podeljuje neprijetne opazke.

Dijaki najpogosteje nasilje opazijo na šolskih hodnikih in v razredu. Pri primerjavi med spoloma dekleta opazijo več nasilja na stranišču in učilnicah, fantje pa v okolici šole in šolskih dvoriščih. Rezultati raziskave pričajo, da je potrebno posebno pozornost posvečati aktivnostim na šolskem hodniku in v razredu, prav tako pa je potrebno zagotoviti nadzor v okolici šole.

Presenetljivi rezultati so se pokazali pri vprašanju ali bi dijaki sodelovali pri izvajanju nasilja nad dijakom, ki ga ne marajo. Kar 43 % dijakov prvega letnikov bi sodelovalo pri nasilnem dejanju nad dijakom, ki ga ne marajo. V tretjem letniku pa se ta odstotek dijakov poveča na 57 %.

Dijaki tudi menijo, da se žrtvam nasilja med vrstniki nudi premalo pomoči, vendar pa so navedli, da si sami te pomoči ne želijo. Kar 57 % dijakov prvih letnikov in 56 % dijakov tretjih letnikov bi odklonilo vsakršno pomoč.

Dijaki so tudi menili, da so kazni za nasilneže večinoma premalo stroge in premalokrat izvršene. Dijaki se tako lažje zatekajo k nasilnemu reševanju problemov, saj vedo, da ne bodo kaznovani. 53 % dijakov je mnenja, da bi morale biti kazni strožje, poleg tega pa se nagibajo k alternativnim vzgojnim ukrepom, kot so na primer pobotanje, opravljanje dobrih del in poprava škodljivih posledic ravnanj nasilnežev.

Raziskavo in ugotovitve je DOS že leta 2009 posredoval pristojnim institucijam kot so: Urad Varuha človekovih pravic, Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za mladino ter Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Odgovorov od njih še nismo dobili, nasilje v šolah pa se še vedno dogaja.