(Ljubljana, 7. april 2011)
Dijaška organizacija Slovenije (DOS) si še vedno prizadeva, da bi dijaki še naprej prejemali državno štipendijo, tako kot so jo pred sprejetjem Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Sedaj vloženi Zakon o štipendiranju pa mladoletnim dijakom, ki že prejemajo državno štipendijo, le-to odvzema, čeprav bi jo morali prejemati do zaključka izobraževalnega programa. Zato bo DOS v primeru, da bo 116. člen Zakona o štipendiranju sprejet v obliki, ki bo državne štipendije postavil v mirovanje, in s tem dijakom odvzel materialne pravice, podprl dijake, ki bodo želeli vložiti ustavno presojo tega člena Zakona o štipendiranju.

Iz trenutnega 116. člena Zakona o štipendiranju, ki je bil potrjen v prvem branju na seji Državnega zbora izhaja, da dijaki, ki do 31. 8. 2011 ne bodo dopolnili 18 let, ne bodo obdržali državne štipendije, ki so jo pridobili že po starem oziroma trenutnem Zakonu o štipendiranju in se jim bo ta izplačevala le do konca šolskega leta 2010/2011. Pri tem je določeno, da naj bi tem dijakom štipendijsko razmerje mirovalo toliko časa, dokler ne bodo dopolnili 18 let, potem pa bodo ponovno lahko dobili državno štipendijo po novem zakonu, ki določa, da državno štipendijo lahko dobijo le upravičenci, ki so starejši od 18 let.

Torej je trenutno besedilo tretjega in četrtega odstavka 116. člena predloga Zakona o štipendiranju protiustavno, saj 155. člen Ustave RS določa, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj, pri čemer lahko samo zakon določi, da imajo njegove posamezne določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v že pridobljene pravice.

Ker se s trenutnima določbama tretjega in četrtega odstavka 116. člena predloga Zakona o štipendiranju dijakom, ki še niso in ne bodo dopolnili 18 let, odvzema že pridobljene pravice, prav tako pa odvzema pravice do državne štipendije ne zahteva javna korist, za retroaktivnost posamezne določbe zakona ni izpolnjen niti eden od zgoraj naštetih pogojev in tako določbi tretjega in četrtega odstavka 116. člena predloga Zakona o štipendiranju ne sme imeti učinka za nazaj. Prav tako sta zato sporna tudi 13. člen Zakona o štipendiranju in 23. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki dodatno pri pogojih za pridobitev državne štipendije določata pogoj starosti nad 18 let.

Da bi morali dijaki pravico prejemati do zaključka svojega izobraževanja potrjuje tudi ureditev samega 116. člena za študente, ki prejemajo državno štipendijo na 3. bolonjski stopnji. Kot prehodno določbo omogoča študentom, ki so državno štipendijo že pridobili, da jo lahko prejemajo do zaključka izobraževanja. Tu se tako za študente popolnoma drugače ureja kot za dijake.

Sicer pa država obljublja staršem mladoletnih dijakov otroški dodatek. Ta dodatek naj bi bil višji kot je otroški dodatek sedaj. To je sicer res, ampak ta višji otroški dodatek je, po izračunih DOS, še vedno vsaj za 84 evrov nižji kot bi bili prejemki državne štipendije in otroškega dodatka skupaj. Kar pomeni, da dijaki z izgubo štipendije izgubijo dosti več, kot pa bodo prejeli njihovi starši z obljubljenimi višjimi otroškimi dodatki.

Mitja Lešnik, član Predsedstva DOS: »Sicer pa lahko Državni zbor še ta mesec ustrezno spremeni besedilo 116. člena Zakona o štipendiranju tako, da bodo dijaki lahko obdržali že pridobljeno pravico do državne štipendije do konca izobraževalnega programa. V kolikor se to ne bo zgodilo, Dijaška organizacija Slovenije napoveduje podporo pri ustavni presoji vsem dijakom, ki bodo zaradi te določbe izgubili že pridobljeno pravico do štipendije. Zato naj vsi dijaki, ki se prepoznajo v teh 18.000 (to so dijaki prvih, drugih in tretjih letnikov, ki do septembra letos še ne bodo polnoletni) in bodo izgubili državno štipendijo, na elektronski naslov E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript pošljejo svojo zgodbo.«