| Bolonjska prenova |
|
Bolonjski proces nosi ime po Bolonjski deklaraciji, ki so jo leta 1999 v Bologni (Italija) podpisali ministri, pristojni za visoko šolstvo iz 29 evropskih držav, med drugimi tudi Slovenije. Z dokumentom so postavili smernice razvoja Evropskega visokošolskega prostora (EVP). Bolonjski proces (BP) naj bi se v državah podpisnicah (in drugih kasneje pridruženih državah) implementiral do leta 2010. Osrednji cilj Bolonjske deklaracije (BD) je oblikovanje odprtega skupnega visokošolskega prostora, ki bo evropskim študentom in zaposlenim v visokem šolstvu omogočal prosto gibanje znotraj tega prostora, primerljivost znanj in kompetenc ter zaposljivost. Cilj naj bi dosegli z različnimi ukrepi kot so vzpostavitev primerljivih in preglednih visokošolskih struktur in stopenj, vzajemno priznavanje relevantnih in primerljivih visokošolskih kvalifikacij, vzpostavitev medsebojno priznanih kreditnih sistemov in sistemov zagotavljanja kakovosti, spodbujanje mobilnosti študentov in visokošolskih učiteljev, razvijanje evropske dimenzije v izobraževanju ter večje konkurenčnosti evropskega visokega šolstva v svetu. Smernice BP se povezujejo tudi z enim od ciljev Lizbonske strategije, ki predvideva, da bo Evropa do leta 2010 postala najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne rasti z več in boljšimi delovnimi mesti in z več socialne povezanosti. Pot do BD predstavljajo tudi predhodni dokumenti, ki odražajo predvsem težnje po avtonomiji univerze, primerljivih kvalifikacijah in priznavanju teh znotraj EVP in po poenotenju tega.
Kljub razsežnosti, ki jo odpre BD, pa ne gre za obsežen dokument, ki bi natančno določal implementacijo in služil kot »navodila za uporabo«, pač pa dokument prepušča veliko mero avtonomije visokošolskim ustanovam in partnerjem. Vseeno pa BD izpostavlja nekaj ključnih točk:
Kot glavne cilje pa BD deklaracija zastavlja: Ministri držav podpisnic se srečujejo vsaki 2 leti in ocenjujejo stanje implementacije BP v posameznih članicah in celotnem EVP. Vsakem ministrskem srečanju sledijo komunikeji s predlogi za nadaljnji razvoj. Število pridruženih držav pa je od leta 1999 močno naraslo, in sicer na kar 45.
Povezave:
http://www.ond.vlaanderen.be/hogeronderwijs/bologna/
Konec maja letos je Državni zbor RS sprejel novelo Zakona o visokem šolstvu, sredi junija pa tudi Zakon o priznavanju in vrednotenje izobraževanja. Zakona predstavljata podlago za uresničitev reforme visokega šolstva, ki izhaja iz smernic bolonjskega procesa oziroma procesa oblikovanja enotnega evropskega visokošolskega prostora. Visokošolski zavodi (fakultete, akademije...) bodo reformo uvajali postopoma, študentje pa bomo najbolj občutili naslednje novosti: a) Študij bo po novem krajši in razdeljen na tri diplomske stopnje:
* 1. diplomska stopnja traja tri ali štiri leta in poteka kot visokošolski strokovni študijski program ali univerzitetni študijski program; Izjeme so študijski programi za regulirane poklice z direktivami Evropske unije, ki so lahko strukturirani drugače.
Za vpis na drugo diplomsko stopnjo je potrebno končati prvo diplomsko stopnjo z ustreznega strokovnega področja. Če ne gre za isto strokovno področje (če želi študent npr. po končani prvi diplomski stopnji iz strojništva študij na drugi stopnji nadaljevati na ekonomiji), se mu lahko za ta prehod predpiše največ 60 kreditnih točk dodatnih študijskih obveznosti. Te je možno opraviti že v okviru izbirnih vsebin na prvi diplomski stopnji ali pa z izpiti in tečaji pred vpisom na drugo diplomsko stopnjo. Na tretjo diplomsko stopnjo se lahko vpiše, kdor je končal drugo diplomsko stopnjo, kdor je končal programe za poklice, urejene z direktivami EU, ki so ovrednoteni s 300 ali več kreditnimi točkami, ali kdor je končal štiriletni program na prvi stopnji in izkazuje posebne dosežke, ki jih je mogoče ovrednotiti s 60 kreditnimi točkami. Pri vpisu v nove dvoletne študijske programe na drugi diplomski stopnji se praviloma priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk, tistim, ki so diplomirali po starih dodiplomskih univerzitetnih programih iz istega ali sorodnih strokovnih področij. S končano specializacijo se je možno vpisati na tretjo diplomsko stopnjo le z vidnimi uspehi pri raziskovalnem ali strokovnem delu, ki jih je mogoče ovrednotiti s 60 kreditnimi točkami ali pa se določi dodatne študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk. Tistim, ki so magistrirali v starem sistemu, se ob vpisu na tretjo diplomsko stopnjo (doktorski študij) priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.
Prvo študijsko leto, v katerem naj bi bil mogoč vpis v nove študijske programe, bo leto 2005/2006, zadnji rok za uvedbo nove strukture študija pa je študijsko leto 2009/2010. Študentje, ki se bodo v visoko šolstvo vpisali pred uvedbo novih študijskih programov, se izobražujejo in končajo študij po pogojih, ki so veljali ob njihovem vpisu, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/2016. V kolikor študent ponavlja letnik in nima več na razpolago programa, v katerega se je vpisal, nadaljuje in konča študij po novih študijskih programih.
2. Vsi študentje bodo skupaj z diplomo brezplačno prejeli Prilogo k diplomi, ki bo izdana v slovenščini in enem od uradnih jezikov Evropske unije. 3. Kreditni sistem študija: študijske obveznosti v študijskih programih se bodo po novem ovrednotile s kreditnimi točkami (ECTS), kar pomeni da bo vsaka obremenitev študenta po uradnem programu točkovana (točkuje se delo, ki ga študent vloži v opravljanje obveznosti, vključno s seminarji, vajami, samostojnim učenjem, predavanji, pripravo diplomskega dela, itn.). Posamezni letnik študijskega programa bo obsegal 60 kreditnih točk. Pri tem bo prva diplomska stopnja obsegala 180 ali 240 kreditnih točk (tri ali štiri leta), druga stopnja 60 ali 120 kreditnih točk (ena do dve leti, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje program traja pet let), tretja diplomska stopnja pa 180 kreditnih točk (tri leta). 4. Skupni študijski programi: visokošolski zavodi bodo lahko z drugimi slovenskimi in tujimi visokošolskimi zavodi tvorili in izvajali skupne študijske programe. To pomeni, da bo študent v okviru enega študijskega programa študiral na različnih visokošolskih zavodih ter ob koncu študija pridobil eno, skupno diplomo. 5. Priznavanje v tujini opravljenih študijskih obveznosti in pridobljenih diplom bo po novem cenejše, krajše in enostavnejše ter bo nadomestilo doslej uporabljano nostrifikacijo. 6. Šolnine in dostopnost študija: za redni študij na javnih visokošolskih zavodih na prvi diplomski stopnji ni mogoče zaračunati šolnin. Brezplačen študij na drugi diplomski stopnji bo zagotovljen vsaj 30 odstotkom študentov, kot kriterij za določitev študentov v okviru tega deleža pa se bo upošteval socialni položaj, regijska zastopanost in deficitarnost poklicev v razmerju 70:20:10. Šolnine bo še vedno možno zaračunati za izredni študij. 7. Povečalo se bo soupravljanje in soodločanje študentov: Članstvo študentov v organih visokošolskih zavodov se je s sedmine povečalo na petino, petino glasov pa imajo študentje po novem tudi pri volitvah rektorja univerz. Večji pomen na področju soupravljanja študentov bodo dobile tudi študentske ankete. Študentje bomo zastopani tudi v javni agenciji za visoko šolstvo, ki bo opravljala zunanje ocenjevanje visokega šolstva.
8. Tuji študentje: |














