Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja funkcionalnosti in statističnih meritev, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o piškotkih
Info-točka
Bolonjska prenova

Bolonjska prenova

Osrednji cilj Bolonjske deklaracije (BD) je oblikovanje odprtega skupnega visokošolskega prostora, ki bo evropskim študentom in zaposlenim v visokem šolstvu omogočal prosto gibanje znotraj tega prostora, primerljivost znanj in kompetenc ter zaposljivost.

Bolonjski proces nosi ime po Bolonjski deklaraciji, ki so jo leta 1999 v Bologni (Italija) podpisali ministri, pristojni za visoko šolstvo iz 29 evropskih držav, med drugimi tudi Slovenije. Z dokumentom so postavili smernice razvoja Evropskega visokošolskega prostora (EVP). Bolonjski proces (BP) naj bi se v državah podpisnicah (in drugih kasneje pridruženih državah) implementiral do leta 2010.

Cilj naj bi dosegli z različnimi ukrepi kot so vzpostavitev primerljivih in preglednih visokošolskih struktur in stopenj, vzajemno priznavanje relevantnih in primerljivih visokošolskih kvalifikacij, vzpostavitev medsebojno priznanih kreditnih sistemov in sistemov zagotavljanja kakovosti, spodbujanje mobilnosti študentov in visokošolskih učiteljev, razvijanje evropske dimenzije v izobraževanju ter večje konkurenčnosti evropskega visokega šolstva v svetu.

Smernice BP se povezujejo tudi z enim od ciljev Lizbonske strategije, ki predvideva, da bo Evropa do leta 2010 postala najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne rasti z več in boljšimi delovnimi mesti in z več socialne povezanosti.

Pot do BD predstavljajo tudi predhodni dokumenti, ki odražajo predvsem težnje po avtonomiji univerze, primerljivih kvalifikacijah in priznavanju teh znotraj EVP in po poenotenju tega.

Kljub razsežnosti, ki jo odpre BD, pa ne gre za obsežen dokument, ki bi natančno določal implementacijo in služil kot »navodila za uporabo«, pač pa dokument prepušča veliko mero avtonomije visokošolskim ustanovam in partnerjem. Vseeno pa BD izpostavlja nekaj ključnih točk:

  • osrednja vloga univerz pri razvoju evropskih kulturnih razsežnosti;
  • neodvisnost in avtonomija univerz;
  • EVP kot glavna pot k mobilnosti in zaposljivosti državljanov EU ter vsesplošnemu razvoju celine;
  • prilagajanje visokošolskih sistemov nenehnim družbenim spremembam in razvoju znanstvenih spoznanj;
  • mednarodna konkurenčnost evropskega visokega šolstva.

Kot glavne cilje pa BD deklaracija zastavlja:

  • sprejetje sistema zlahka prepoznavnih in primerljivih diplomskih stopenj, tudi z obrazcem »Priloga k diplomi« - da bi pospešili zaposlovanje evropskih državljanov ter mednarodno konkurenčnost evropskega sistema visokega šolstva;
  • sprejetje sistema z dvema glavnima študijskima stopnjama, dodiplomsko (najmanj 3 leta) in podiplomsko (magisterij, doktorat); diploma, podeljena po prvi stopnji, je za evropski trg dela relevantna tudi kot ustrezna raven kvalifikacije;
  • vzpostavitev kreditnega sistema (European Credit Transfer System – ECTS) kot ustreznega sredstva za omogočanje širše mobilnosti študentov; krediti bi bili lahko pridobljeni tudi z vseživljenjskim izobraževanjem;
  • pospeševanje mobilnosti;
  • pospeševanje evropskega sodelovanja pri zagotavljanju kakovosti, tako da se razvijajo primerljiva merila in metodologije;
  • pospeševanje potrebnih evropskih razsežnosti v visokem šolstvu, še zlasti v zvezi s kurikularnim razvojem, medinstitucionalnim sodelovanjem, mobilnostnimi načrti ter integriranimi programi študija, usposabljanja in raziskovanja.

Ministri držav podpisnic se srečujejo vsaki 2 leti in ocenjujejo stanje implementacije BP v posameznih članicah in celotnem EVP. Vsakem ministrskem srečanju sledijo komunikeji s predlogi za nadaljnji razvoj. Število pridruženih držav pa je od leta 1999 močno naraslo, in sicer na kar 45.

Besedilo povzeto po: http://www.bolonja.si/

Povezave:

Kaj ti prinaša reforma visokega šolstva?

Konec maja letos je Državni zbor RS sprejel novelo Zakona o visokem šolstvu, sredi junija pa tudi Zakon o priznavanju in vrednotenje izobraževanja. Zakona predstavljata podlago za uresničitev reforme visokega šolstva, ki izhaja iz smernic bolonjskega procesa oziroma procesa oblikovanja enotnega evropskega visokošolskega prostora. Visokošolski zavodi (fakultete, akademije...) bodo reformo uvajali postopoma, študentje pa bomo najbolj občutili naslednje novosti:

1. Nova struktura študija
2. Priloga k diplomi
3. Kreditni sistem študija
4. Skupni študijski programi
5. Priznavanje v tujini opravljenih študijskih obveznosti in pridobljenih diplom
6. Šolnine in dostopnost študija
7. Večje soupravljanje in soodločanje študentov
8. Kaj pa tuji študentje?

1. Nova struktura študija

a) Študij bo po novem krajši in razdeljen na tri diplomske stopnje:

* 1. diplomska stopnja traja tri ali štiri leta in poteka kot visokošolski strokovni študijski program ali univerzitetni študijski program;
* 2. diplomska stopnja ali magistrski študij traja eno ali dve leti (tako da skupaj s prvo diplomsko stopnjo na istem strokovnem področju traja pet let);
* 3. diplomska stopnja oziroma doktorski študij, ki traja tri leta.

Izjeme so študijski programi za regulirane poklice z direktivami Evropske unije, ki so lahko strukturirani drugače.

b) Pogoji za vpis v višjo stopnjo

Za vpis na drugo diplomsko stopnjo je potrebno končati prvo diplomsko stopnjo z ustreznega strokovnega področja. Če ne gre za isto strokovno področje (če želi študent npr. po končani prvi diplomski stopnji iz strojništva študij na drugi stopnji nadaljevati na ekonomiji), se mu lahko za ta prehod predpiše največ 60 kreditnih točk dodatnih študijskih obveznosti. Te je možno opraviti že v okviru izbirnih vsebin na prvi diplomski stopnji ali pa z izpiti in tečaji pred vpisom na drugo diplomsko stopnjo.

Na tretjo diplomsko stopnjo se lahko vpiše, kdor je končal drugo diplomsko stopnjo, kdor je končal programe za poklice, urejene z direktivami EU, ki so ovrednoteni s 300 ali več kreditnimi točkami, ali kdor je končal štiriletni program na prvi stopnji in izkazuje posebne dosežke, ki jih je mogoče ovrednotiti s 60 kreditnimi točkami.

Pri vpisu v nove dvoletne študijske programe na drugi diplomski stopnji se praviloma priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk, tistim, ki so diplomirali po starih dodiplomskih univerzitetnih programih iz istega ali sorodnih strokovnih področij.

S končano specializacijo se je možno vpisati na tretjo diplomsko stopnjo le z vidnimi uspehi pri raziskovalnem ali strokovnem delu, ki jih je mogoče ovrednotiti s 60 kreditnimi točkami ali pa se  določi dodatne študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.

Tistim, ki so magistrirali v starem sistemu, se ob vpisu na tretjo diplomsko stopnjo (doktorski študij) priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.

c) Rok uvedbe nove strukture in prehodno obdobje

Prvo študijsko leto, v katerem naj bi bil mogoč vpis v nove študijske programe, bo leto 2005/2006, zadnji rok za uvedbo nove strukture študija pa je študijsko leto 2009/2010.

Študentje, ki se bodo v visoko šolstvo vpisali pred uvedbo novih študijskih programov, se izobražujejo in končajo študij po pogojih, ki so veljali ob njihovem vpisu, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2015/2016. V kolikor študent ponavlja letnik in nima več na razpolago programa, v katerega se je vpisal, nadaljuje in konča študij po novih študijskih programih.

2. Priloga k diplomi

Vsi študentje bodo skupaj z diplomo brezplačno prejeli Prilogo k diplomi, ki bo izdana v slovenščini in enem od uradnih jezikov Evropske unije.
Priloga k diplomi je sestavni del diplome, ki vključuje informacijo o visokošolskem sistemu in uspešnosti študenta (ocene) ter poenoten opis narave, stopnje, vsebine in status študijskega programa. Za študente uvedba priloge k diplomi pomenila pridobitev, saj so vse veščine in znanja, ki so jih pridobili tekom študija, odslej zapisana v prilogi, kar jim bo olajšalo tudi pridobitev dobre zaposlitve in vpis v nadaljnji študij.

3. Kreditni sistem študija

Študijske obveznosti v študijskih programih se bodo po novem ovrednotile s kreditnimi točkami (ECTS), kar pomeni da bo vsaka obremenitev študenta po uradnem programu točkovana (točkuje se delo, ki ga študent vloži v opravljanje obveznosti, vključno s seminarji, vajami, samostojnim učenjem, predavanji, pripravo diplomskega dela, itn.). Posamezni letnik študijskega programa bo obsegal 60 kreditnih točk. Pri tem bo prva diplomska stopnja obsegala 180 ali 240 kreditnih točk (tri ali štiri leta), druga stopnja 60 ali 120 kreditnih točk (ena do dve leti, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje program traja pet let), tretja diplomska stopnja pa 180 kreditnih točk (tri leta).

4. Skupni študijski programi

Visokošolski zavodi bodo lahko z drugimi slovenskimi in tujimi visokošolskimi zavodi tvorili in izvajali skupne študijske programe. To pomeni, da bo študent v okviru enega študijskega programa študiral na različnih visokošolskih zavodih ter ob koncu študija pridobil eno, skupno diplomo.

5. Priznavanje v tujini opravljenih študijskih obveznosti in pridobljenih diplom

... bo po novem cenejše, krajše in enostavnejše ter bo nadomestilo doslej uporabljano nostrifikacijo.

6. Šolnine in dostopnost študija

Za redni študij na javnih visokošolskih zavodih na prvi diplomski stopnji ni mogoče zaračunati šolnin. Brezplačen študij na drugi diplomski stopnji bo zagotovljen vsaj 30 odstotkom študentov, kot kriterij za določitev študentov v okviru tega deleža pa se bo upošteval socialni položaj, regijska zastopanost in deficitarnost poklicev v razmerju 70:20:10. Šolnine bo še vedno možno zaračunati za izredni študij.

7. Povečalo se bo soupravljanje in soodločanje študentov

Članstvo študentov v organih visokošolskih zavodov se je s sedmine povečalo na petino, petino glasov pa imajo študentje po novem tudi pri volitvah rektorja univerz. Večji pomen na področju soupravljanja študentov bodo dobile tudi študentske ankete. Študentje bomo zastopani tudi v javni agenciji za visoko šolstvo, ki bo opravljala zunanje ocenjevanje visokega šolstva.

8. Tuji študentje:

  • lahko v Sloveniji prejemajo štipendije, a le v primeru, da je velja načelo vzajemnosti;
  • predavanja bodo lahko organizirana tudi v tujem jeziku, in sicer tudi v primeru, da predavanje ni organizirano tudi v slovenščini.